Ljubiteljska predelava

Ljubiteljska predelava
Objavljeno: 28.2.2012 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: Februar 2012

Danes bi težko trdili, da na trgu zabavne elektronike in računalnikov ni velike izbire, pa kljub temu nekateri še vedno niso zadovoljni s tem, kar jim v izdelkih ponujajo izdelovalci. Mnogi še nove izdelke vzamejo v svoje roke (ali, preprosteje, dajo jih v roke lokalnemu poznavalcu) in predelajo v nekaj drugačnega - z zamenjavo operacijskega sistema, odklepanjem zaščit, dodajanjem novih funkcionalnosti. Toda zakaj? Kje je čar ali vsaj korist postopka, ki lahko povzroča težave, potencialno popolnoma onesposobi napravo, razveljavi garancijo, zagotovo pa zahteva veliko število porabljenih ur, da pridemo do cilja?

Fenomen alternativne sistemske programske opreme in modifikacij poznamo v resnici že lep čas. Nova subkultura, že skoraj gibanje, se je začela pri računalnikih, vendar se je kmalu razširila na praktično vsako napravo, ki jo krmili mikroprocesor in jo je mogoče programirati. Pojavlja se pod različnimi imeni, odvisno od platforme: jailbreak, rooting, modding in še bi lahko naštevali. Pojav srečamo na telefonih, tablicah, večpredstavnih predvajalnikih, da o navadnih računalnikih niti ne govorimo.

Kdor misli, da gre samo za obrobno dogajanje peščice zanesenjakov, se precej moti. Želja po modifikacijah je tako globoka, da jo nekateri izdelovalci sistemsko podpirajo, saj jim prinaša dodaten zaslužek. Kako pomembno je to področje, so v zadnjem času opazili Amazon, Asus, HTC in drugi, ki so v določenem trenutku na svojih izdelkih skušali onemogočiti nalaganje alternativnih operacijskih sistemov, a pri tem naleteli na neverjeten odpor uporabniške skupnosti, tako da so morali v bistvu vsi prej ali slej popustiti.

Pri številnih izdelkih ljubitelji pravzaprav kar tekmujejo, kdo bo prvi, ki mu bo uspelo pripraviti novo modifikacijo, razbiti najnovejšo zaščito in tako naprej. Na drugi pa so nekateri izdelovalci, ki se ob vsakem takem preboju vneto trudijo, da z novo različico posodobitve izdelka najdeno vrzel ali modifikacijo onemogočijo. Na daljši čas je vse skupaj videti kot igra mačke in miši (Toma in Jerryja), ki se podita naokoli brez pravega razloga. Nekateri bodo rekli, da je prav v tem zabava.

Če dobro razmislimo, pojav ni vzniknil šele z nastankom najnovejših elektronskih izdelkov. Ljubitelji z inženirsko žilico so že pred desetletji počeli nekaj podobnega, le z drugačnim predznakom. Nekateri se bodo morda spomnili ljubiteljev elektronike, ki so z največjo vnemo hodili po trgovinah onkraj državne meje, kupovali elektronske komponente in doma sestavljali radijski sprejemnik, ki je na koncu stal nekajkrat več od že sestavljenega sprejemnika v sosednji trgovini. Brez upoštevanja dela, ki je bilo vloženo v projekt. A z obilico osebnega zadovoljstva.

Če dobro razmislimo, je to tisti prvinski duh računalništva in elektronike, ki nas je pravzaprav pripeljal do sem, kamor smo prišli. Če pred skoraj štirimi desetletji ne bi bilo takih zanesenjakov, bi osebni računalniki najbrž ne nastali v takšni obliki, kot so. Podobno bi lahko rekli za cel kup drugih izdelkov. S te plati bi morali torej te modifikacije in predelave spodbujati, saj povečujejo znanje, funkcionalnosti izdelkov, priložnosti za nove smeri razvoja.

Pa vendar si povprečen človek ne more kaj, da se ne bi spraševal o smiselnosti tega. Recimo o smiselnosti početja tistih, ki navijajo osebne računalnike in iz njih iztiskajo precej več, kot je nameraval prvotni izdelovalec. Večina delov za te modifikacije je pregrešno draga, cilj pa je zgolj zadovoljstvo, da smo prišli do njega. Pogosto brez kakršnekoli konkretne koristi. A je "kul".

Tistim, ki iščejo priložnost v jailbreakanju ali rootanju telefonov, da bi lahko nanje dajali piratske kopije programov, se zastavlja drugačno vprašanje. Kje je smiselnost razbijanja zaščite, ko pa tipični programi za mobilne naprave danes stanejo le nekaj evrov, v nekaterih primerih samo nekaj centov? "Prihranek" bi lahko izmerili v povprečju v tako majhnih vsotah, da to nikakor ne pokrije vrednosti porabljenega časa, pa ne glede na to, o kom govorimo.

Razlogi so včasih precej neracionalni. Na primer jeza lastnika, ki zaradi omejitev izdelovalca ne more nalagati programov iz druge spletne trgovine ali pa prodaja izdelkov v posamezni državi pač ni na voljo. Spet drugje je to dediščina minulih časov, ko se je piratiziranje precej bolj izplačalo, saj je bil "prihranek" precej bolj otipljiv. Toda na mobilnih napravah to zagotovo ne velja več. Ostala pa je navada, mimo katere nekateri preprosto ne morejo ali ne želijo.

Pričakovali bi, da se zaradi teh ugotovitev modificiranje operacijskih sistemov za mobilne naprave zmanjšuje, vendar je ravno nasprotno. Sodeč po temu, koliko se o tem piše v forumih in na javnih spletnih straneh, pa tudi hitrosti nastanka rešitev za odklepanje naprav od objave nove različice sistemske programske opreme s strani izdelovalca, bi lahko zatrdili, da se to še vedno povečuje.

Izdelovalci pravzaprav nimajo pred sabo najlažje odločitve. Po eni strani bi raje kar pustili, da bi uporabniki počeli, kar želijo. Ne nazadnje s tem prodajo več izdelkov, pa še kakšna koristna inovacija se lahko zgodi. Toda zgodovina je pokazala, da so odprti sistemi obenem tudi najbolj ranljivi. Tam, kjer je možnost odklepanja in šarjenja po drobovju, je tudi priložnost podtikanja zlonamerne kode. Zato ni presenetljiva trditev strokovnjakov za varnost, da je veliko večja verjetnost, da bodo večje epidemije zlonamerene kode nastale na Androidu in manjša na sistemih, kot je, denimo, Apple iOS.

Na koncu bi lahko ta pojav računalniškega "friziranja" povezali tudi s psihologijo oziroma vedenjem njihovih lastnikov. Vsi vemo, da večina ljudi ljubi možnost, da stvari okoli sebe prilagajajo svojemu okusu, zaradi estetike, nečimrnosti ali pa česa tretjega. To velja tako za stanovanje, v katerem živijo, avtomobile, v katerih se vozijo, oblačila in, zakaj pa ne, tudi za telefon, ki ga uporabljajo. "Poosebljenje" elektronskih naprav je stvar, ki jo že dlje časa razumejo tudi izdelovalci elektronskih naprav in mnogi ponujajo vsaj to, da lahko napravo kupimo v različnih barvah ohišja.

Nekateri gredo pač dlje in podobno počnejo tudi s programi, ki jih uporabljajo na najnovejših mobilnih ali manj mobilnih napravah. Nekaj, kar je narejeno in pripravljeno ravno po njihovem okusu. Ne glede na stroške, ne glede na porabljeni čas, ne glede na tveganja. Tudi prav, to je svoboden svet. Zato se tudi v prihodnje to ne bo spremenilo.

"Želja po modifikaciji sistemov je med uporabnikih tako globoka, da jo nekateri izdelovalci sistemsko podpirajo, saj jim prinaša dodaten zaslužek."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki