Objavljeno: 12.7.2007 02:21 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Junij 2007 | Teme: brizgalnik, tiskalnik, multi, nenehni testi

Lexmark X9350

V času, ko prenosni računalniki pospešeno lovijo namizne računalnike, postajajo odvečni kabli vse bolj nadležni. No, tako vsaj menijo v Lexmarku, kjer so pred kratkim predstavili novo večnamensko napravo, model X9350, ki ima tudi brezžični vmesnik Wlan (ta deluje v omrežjih 802.11b in g). Vmesnik se sicer dobro odnese, le ob prvi namestitvi gonilnikov ga moramo priključiti na računalnik prek vmesnika USB.

Sicer gre za tipičnega predstavnika svojega razreda, namenjenega malim pisarnam in domačim uporabnikom. V enem paketu imamo tako kopirni stroj, optični bralnik, toplotni brizgalnik in faksirno napravo. Naprava je všečnega videza, ob belem zgornjem delu dobimo občutek, da so povzeli nekaj smernic pri Applovih oblikovalcih in to je vsekakor dobro. Na zgornji strani imamo sicer avtomatski podajalnik listov, ki nam pride prav pri faksiranju in pri kopiranju daljših dokumentov. Ta del lahko dvignemo in se tako dokopljemo do notranjosti tiskalnika, kamor namestimo kartuše. Ti sta le dve, ena črna in ena barvna, namesto črne pa lahko namestimo tudi foto kartušo, da tiskalnik postane šest-barvni. Na sprednji strani naprave je predal za papir (v katerega lahko vstavimo do 150 listov, na voljo pa je tudi dodatni predal, ki to število podvoji), nad njim pa odlagalnik. Sprednji del krasi 2,4-palčni (6 cm) zaslon, ob njem imamo nekaj gumbov, prek katerih lahko napravo krmilimo. Desno od predala za papir imamo na voljo bralnik pomnilniških kartic, ki se spozna na vse bolj razširjene vrste kartic, torej SD, CF, MMC, XD itd., poleg pa je tudi vmesnik PictBridge (USB), prek katerega lahko tiskamo neposredno iz fotoaparata.

Tiskalniški del se je izkazal kot dokaj povprečen, tako po hitrosti kot kakovosti. Za navaden pet strani dolg dokument v obliki DOC je potreboval minuto in štiriindvajset sekund, kar je razmeroma počasi. Ob uporabi najhitrejše nastavitve, tako imenovane Draft, se je ta čas zmanjšal na tretjino, torej na osemindvajset sekund, seveda pa je bila kakovost temu primerna. Vektorsko sliko v obliki CDR je na navaden papir natisnil v minuti in dvanajstih sekundah (pri najvišji kakovosti). To je med hitrejšimi v tem razredu. Za tisk iste slike na svetleč papir pa je potreboval pet minut in sedem sekund, to je počasneje od povprečja, a kljub temu ne preveč. Čez kakovost nismo imeli bistvenih pritožb, na svetlečem papirju je še kar dobra, čeprav je barva cian videti nekoliko preveč modra. Vidi se tudi nekaj malo rastra, a so prehodi kljub temu dobri.

Razmeroma dobro se odreže pri fotokopiranju in optičnem branju. Hitro je predvsem fotokopiranje črno-belih dokumentov, za pet strani potrebuje le nekaj več kot pri tiskanju, konkretno minuto in dvaintrideset sekund. Barvno kopiranje je počasnejše, za pet strani si je vzel pet minut in sedem sekund. Optično branje je tudi razmeroma hitro, ogled pa je pripravljen v devetih sekundah. Barvno stran prebere v trinajstih sekundah, črno-belo pa v desetih. Program za prepoznavanje črk (OCR) se spozna tudi na šumnike.

X9350 pa ni ravno med cenejšimi tovrstnimi napravami. Na samo ceno naprave, ki je skoraj tristo evrov, nedvomno vpliva dodani brezžični vmesnik. Uporabnik se mora odločiti, ali ga res potrebuje. Je pa odlično opremljen tudi z drugimi vmesniki, od standardnega USB do omrežnega ter bralnika pomnilniških kartic in vmesnika PictBridge. Tako kot sam tiskalnik tudi natisnjene strani ne izstopajo po ceni: črno-bela stran velja petnajst centov, barvna pa štiriindvajset, oboje je dražje od povprečja. Je pa opisani Lexmark preprosto uporabljati in namestiti, pohvali se lahko tudi s hitrim optičnim branjem in kopiranjem.

Lexmark X9350