Kodak Easyshare DX6490

Objavljeno: 10.3.2005 11:51 | Avtor: Arnold Marko | Kategorija: Digitalni fotoaparati | Revija: Marec 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi

Med vedno bolj priljubljenimi digitalnimi fotoaparati, ki po ugodni ceni ponujajo dobro zmogljivost in veliko optično povečavo, ima tudi Kodak svojega predstavnika - model DX6490. Ta ima vsaj za ta razred nekoliko manjše tipalo CCD (diagonala 1/2,5 palca), ki izkorišča štiri milijone svetlobnih elementov. Ločljivost slike je 2304 × 1728, na voljo pa so še ločljivost 2304 × 1536, 1600 × 1200 in 640 × 480 pik, manjka pa kakšna vmesna ločljivost, primerna za spletno rabo.

Fotoaparat se ponaša z zmogljivim objektivom, ki ima kar desetkratno optično povečavo, razpon goriščne razdalje pa ustreza razponu od 38 do 380 milimetrov v klasični 35-milimetrski fotografiji. Dobra je tudi hitrost objektiva, saj svetlobna jakost z 2,8 pri širokem kotu upade le na 3,7 ob uporabi največje povečave. Ostriti je mogoče objekte na razdalji od 60 centimetrov naprej, makro pa je nekoliko manj zmogljiv, saj zmore v tem načinu delovanja ostriti med 12 in 70 centimetri (in le od 120 do 210 v tele položaju objektiva). Ostrenje je izvedeno hibridno - s kombinacijo ostrenja skozi objektiv in senzorjem na ohišju, deluje pa precej zanesljivo in tudi dovolj hitro.

Ohišje je kljub zmogljivemu objektivu ugodno majhno, ima pa nekaj slabosti. Prva je zagotovo oblika. DX6490 je sicer na videz precej ergonomsko oblikovan (podobno kakor Fujifilmovi aparati ali, recimo, HP 945), a se v praksi izkaže, da ga je zelo težko dobro prijeti. Odebeljeni del na desni strani, ki je namenjen prijemu, je namreč preveč odebeljen, zato med njim in objektivom sploh ni prostora za prste - zaradi tega aparat le težko zanesljivo držimo z eno roko. Druga slabost je vrtljivi gumb za ročno nastavljanje določenih nastavitev, kot sta čas ali zaslonka, ki ga je zelo neprijetno uporabljati, saj se odziva zelo čudaško (zdaj prepočasi, zdaj prehitro), v vsakem primeru pa je za vrtenje zelo trd. Tudi majhen gumijasti hibrid med krmilno palico in smerno tipko je vse prej kakor natančen za rabo, zato se ob sprehajanju po menujih hitro zgodi, da "pademo" z menuja ali spremenimo napačno nastavitev. Okoli tega je nekoliko boljše vrtljivo stikalo za izbiranje programa (samodejnega načina, polavtomatike, popolnega ročnega nadzora in podobno), ki je dodatno osvetljen, kar je dobro predvsem v temnejših razmerah. Če smo že pri slabostih, omenimo še, da so menuji neprozorni, zato jih je teže uporabljati med slikanjem (ko že imamo oko na izrezu, pa želimo spremeniti kakšno nastavitev na menujih), slike pa je mogoče pregledovati le ob iztegnjenem objektivu (kadar je izklopljen, je namreč velik del objektiva skrit), to pa je odveč.

Sicer imamo na zadnjem delu ohišju dostop še do tipk za pregledovanje, brisanje, pregledovanje podatkov o sliki, na vrhu pa so še tipke za odpiranje vgrajene bliskavice (njen doseg je med pol metra in 4,9 metra, priklopa za zunanjo bliskavico nima, možna je sinhronizacija prek kabla), izbiro hitrega načina slikanja (hitrost slikanja je 3 slike na sekundo, zapored je mogoče posneti 6 slik), izbiro makro ali panoramskega načina slikanja. Na vrhu je tudi mikrofon, ki omogoča, da posnamemo video filme ločljivosti 320 × 240 pik (20 slik na sekundo) z zvokom - pri dolžini posnetkov smo omejeni le na velikost pomnilnika. Pohvaliti velja zaslon LCD, saj ima ta diagonalo veliko kar 56 milimetrov. To je sploh največ med vsemi modeli digitalnih fotoaparatov, ki smo jih doslej preizkusili (le Kodakov LS633 ima za milimeter manjši zaslon OLED), s 153.000 svetlobnimi elementi pa zagotavlja precej kakovostno sliko, tudi ni preveč občutljiv za osvetlitev s strani, le barve zaslona so nekoliko hladnejše.

Kakovost fotografije je dokaj dobra, na slikah je malo šuma, je pa slabša ostrina, predvsem zaradi belih senc na robu kontrastnih prehodov. Barve so dokaj točne, a le v nezahtevnih svetlobnih razmerah, saj lahko temperaturo bele izberemo le med tremi prednastavitvami - zajem z bele predloge bi bil vendarle zaželen. Tudi dinamika barv je za ta razred dokaj povprečna, a to je pač posledica manjšega tipala, ki zelo težko ujame večje število barvnih podrobnosti. Seveda pa povedano velja za zahtevnejše uporabnike, medtem ko je kakovost fotografije za manj zahtevno fotografijo (turistično, spominsko...) več kot dobra.

Kodak Easyshare DX6490

Razred: Zelo zmogljiv (velika optična povečava, ročni nadzor, zmogljivost, dodatne tehnične rešitve).

Efektivna ločljivost tipala: 4 milijone pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 38-380 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-3,7; ostrenje 0,6 m-neskončno (12-70 cm makro); čas od 1/1700 do 16 s; doseg bliskavice 0,5 do 4,9 m; ISO 100, 200, 400, 800 (le VGA).

Cena: 144.000 tolarjev.

Prodaja: Meditrade, (01) 589 46 00, www.meditrade.si.

Za: Velik zaslon LCD, velika optična povečava.

Proti: Oblika ne omogoča dobrega prijema, neprozorni menuji, pregledovanje slik je mogoče le ob iztegnjenem objektivu, zunanja bliskavica le prek kabla, slabše tipke za nastavljanje in upravljanje.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki