Ko teniske, kolo in walkman ne zadostujejo

Objavljeno: 24.6.2008 13:21 | Avtor: Mario Zec | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Junij 2008 | Teme: GPS

Dandanes nam elektronski spremljevalci krojijo način življenja tako v službenem kot tudi zasebnem času. Pri rekreaciji je bil dolgo edini spremljevalec stari, dobri "walkman", vendar so ti časi že dolgo mimo in vsak kolikor toliko resen rekreativec nosi in spremlja vsaj monitor srčne frekvence, bolj zagnani pa svojo vadbo tudi načrtujejo, spremljajo in analizirajo.

Moderna elektronika danes za načrtovanje in spremljanje vadbe, zapisovanje in hranjenje ključnih podatkov vadbe ter za naknadno analizo vadbe ponuja marsikaj. Ker se tako kot vse drugo med seboj razlikujemo tudi rekreativci, bomo pregled opravili na podlagi uporabe naprav za gorsko kolesarsko vadbo, saj slednja za natančno analizo vadbe potrebuje največ parametrov (poleg časa, srčne frekvence (oz. HR za "Hart Rate") in porabljenih kalorij, ki jih ponuja večina merilcev, še hitrost, razdaljo, tempo poganjanja (kadenca) in moč, višinski profil (spust, vzpon)). Ker je gorsko kolesarstvo šport, ki ljubi tudi manj obljudene in neznane poti, pa bomo posebej ocenili možnosti nekaterih napravic, da nas peljejo po brezpotjih ob pomoči navigacije GPS.

Garmin

Izdelovalec naprav GPS Garmin je v svet rekreacije bolj resno stopil s predstavitvijo svojih modelov Forerunner; v kratkem bo na trgu že četrta generacija z oznako 405. Kot pove že samo ime, je serija namenjena predvsem tekačem, čeprav omogoča tudi priklop tipala hitrosti in kadence, kolesarske funkcije pa niso predvidene.

Za kolesarje je Garmin pripravil svojo serijo naprav Edge. Začelo se je z modeloma 205 in 305, pravkar pa sta na police prispela modela 605 in 705.

Preizkusili smo model 705, ki omogoča zajem parametrov kolesarske vadbe in navigacijo. Naj omenimo, da se model 605 razlikuje od modela 705 po tem, da nima višinomera in nanj ni mogoče priključiti zunanjih tipal (HR tipalo, tipalo hitrosti/kadence (CAD), merilec moči ...). Kot kaže, je model 605 namenjen tistim rekreativcem, ki ugotavljajo, da Garmin s svojimi orodji za analizo vadbe še ni dorasel konkurenci in so tako s svojo priljubljeno napravico za spremljanje vadbe čisto zadovoljni, radi pa bi pridobili zmožnosti navigacije. Taki naj le premislijo o nakupu, za vse druge rekreativce pa je tak nabor funkcij, ki ga ponuja model 605, verjetno premalo.

Našo 705-ko smo dobili s prednaloženo topografsko (AdriaTOPO 2.01) in cestno (AdriaRoute 2.00) navigacijo (ki ju je sicer treba dokupiti) ter priloženima tipaloma za HR in CAD (tipalo CAD je sicer priloženo le modelu HR+CAD). Pri tipalu CAD velja Garmin vsekakor pohvaliti, da je v enem tipalu združil obe kolesarski funkciji. Nismo zasledili, da bi kdo od konkurentov ponujal podobno tipalo.

Garminovo tipalo hitrosti in kadence.

Ko smo ravno pri dodatnih tipalih, velja omeniti, da je na napravo mogoče (prek standarda ANT) povezati tudi dodatna tipala (denimo tipalo moči).

Edge ima priložen še kabel USB, napajalnik AC in nosilec za kolo. Sama naprava je z merami 5,1 x 10,9 x 2,5 cm in težo 105 g prav zares priročna. Glede na to, da ima vgrajeno baterijo za kar 15 ur avtonomije (o alternativnih načinih polnjenja baterije glej okvirček), je velikost (majhnost) naprave izjemna. Seveda je bilo treba za to pristati na nekaj kompromisov; največji je verjetno velikost zaslona s 5,6 cm diagonale in ločljivostjo 176 × 220 pik, vendar se je izkazalo, da svojo funkcijo opravi odlično. Sicer je zaslon barvni s TFT matriko. Od drugih pomembnejših tehničnih lastnosti velja omeniti,da je napravica vodoodporna po standardu IPX7 (to pomeni, da naj bi naprava normalno delovala najmanj 30 minut v vodi, globoki do 1 m). Omogoča nalaganje zemljevidov, usmerjanje po zavojih ("Turn by turn") in drugo navigacijo, ki smo je vajeni pri Garminu. Za dodatne karte/podatke pa je na voljo razširitveno mesto MicroSD. Napravo polnimo in povežemo s PCjem prek priključka mini USB.

Ima sedem gumbov in sledilno paličico in vsi so zelo funkcionalno razporejeni in tudi upravljanje je smiselno. Naprava ob vklopu, kot je v navadi, najprej poišče signale satelitov. Čas iskanja je seveda odvisen od tega, kje smo, a zunaj poslopij ne preseže minute in to je zelo primerno. Ob vklopu moramo opozoriti na prvo, po našem mnenju, pomanjkljivost naprave: ne zapomni si namreč, kakšno svetlost zaslona smo imeli nazadnje nastavljeno pred izklopom, temveč jo ob vklopu samodejno postavi na najnižjo vrednost. Če si želimo priklicati svetilnost, ki smo jo nazadnje uporabljali (v našem primeru največjo), je treba trikrat pritisniti na gumb "vklop" in enkrat na sledilno paličico; to sicer ni nujno vedno narobe, je pa moteče. Zaslon je (ob maksimalni svetilnosti) zelo svetel in pregleden ter dobro viden v vseh okoliščinah. Ponuja nam tudi možnost nočnega pogleda, a ga nismo uporabljali.

Polar

Polar ima impresivno paleto pripomočkov za rekreativce vseh vrst in kategorij. Samo kolesarskih modelov je trenutno na trgu deset. Mi smo preizkusili njihov najnovejši kolesarski model CS 600. Naprava poleg zajema signalov s tipali HR in hitrosti omogoča tudi spremljanje kadence (tipalo je treba dokupiti) in tipala moči (ki tudi ni priloženo, primerno pa je za namestitev zgolj na cestna kolesa). Naprava ima pet gumbov, a so za naš okus pretrdi in jih je treba pritiskati precejšnjo na silo in natančno. To zna biti na kolesu v rokavicah moteče. Od pomembnejših tehničnih značilnosti omenimo barometrični višinomer. S PCjem naprava komunicira prek tipala IR. Velja pohvaliti, da je praktično vse funkcije naprave mogoče nastaviti s priloženo programsko opremo na PCju in nastavitve prek IRja prenesti na napravo. Prikazovalnik je klasični prikazovalnik LCD, razdeljen na tri osnovne dele, na katerih se ločeno prikazujejo funkcije in parametri.

Suunto

Tudi Suunto ima veliko izbiro ur za pomoč športnikom in rekreativcem. Posebnega modela za kolesarje sicer ni na voljo, a Suunto to rešuje tako, da je mogoče na številne njihove naprave priključiti zunanja tipala (v našem primeru "bike pod", a ga nismo imeli na preizkusu; kljub temu verjamemo da bi se obnesel enako dobro kot konkurenca). Preizkusili smo Suuntojev model t3, ki ima podobno funkcionalnost kot polar (barometrični višinomer). Naprava ima štiri gumbe, s katerimi upravljamo vse funkcije. Na PC ga priklopimo prek posebnega priključka USB, a za razliko od Polarja in Garmina lahko z naprave zgolj prenesemo podatke, ne moremo pa ničesar nastavljati.

Nameščanje tipal

Naprave se razlikujejo glede tega, kako enostavno je mogoče pritrditi in nastaviti pripadajoča tipala.

Namestitev Garminovega tipala CAD na kolo in cevnega nosilca je hitra in nezapletena (s priloženimi vezicami), in ne glede na model kolesa z njo ne bi smelo biti težav. Nekaj dvomov (predvsem to velja za gorske kolesarje) sicer vzbuja to, da je naprava, nameščena na cevnem nosilcu, videti dokaj izpostavljena, a tega, kaj se zgodi ob padcih ali prebijanju skozi grmovje, k sreči nismo preverjali. Videti pa je, da tresljaje ob spustih naprava dobro prenaša, kljub temu pa cevni nosilec grajamo in ocenjujemo, da bi si naprava zaslužila nekoliko bolj robustnega.

Garmonov Edge na krmilu.

Tudi HR pas je udoben za nošnjo, samo tipalo je izdelano iz gume, preostali del pa iz tekstila, ki ga poljubno nastavimo glede na naš obseg prsi (enako velja tudi za Polarjev in Suuntojev HR pas).

Enako kot za Garmin tudi Polarjevo tipalo hitrosti ter cevni nosilec preprosto namestimo na kolo s priloženimi vezicami. Nameščanje in snemanje ure na cevni nosilec je šlo precej na trdo, a je verjetno krivo to, da je naprava nova in "neutečena". Uporabniki starejših Polarjevih modelov bodo veseli, da se HR tipalo WIND namešča na prednjo stran tekstilnega dela (ves Polarjev pas je tekstilen) in so tako kontakti bistveno bolj zaščiteni pred znojem (in korozijo) kot prej. Enako je domet tipala hitrosti zdaj praktično neomejen v primerjavi s starejšimi, pri čemer je bilo pogosto zelo pomembno, kje so bili nameščeni (beri: čim bliže uri).

Pri Suuntu "bike poda", kot rečeno, nismo preizkusili, vendar verjamemo, da je namestitev enako nezapletena kot pri drugih.

Nameščanje programske opreme

Pri nameščanju programske opreme smo imeli še največ težav z Garminom, saj je računalnik napravo takoj (tudi brez programske opreme) spoznal kot zunanji disk, a programska oprema naprave kljub temu ni zaznavala. Po dveh odnamestitvah in vnovičnih namestitvah brez CDja (neposredno s spletne strani izdelovalca) smo težavo rešili, a je ob prenosu podatkov z naprave program kljub vsemu sporočal neko napako (pri prenosu osebnih nastavitev), a ni bistveno vplivala na delo.

Cestna in terenska navigacija

Pri cestni navigaciji smo od Garmina (drugi dve napravi navigacije pač ne omogočata) pričakovali le najboljše, in prav zares napravi na tem področju, glede na njen osnovni namen, ni kaj očitati. Vsem, ki Garminovo navigacijo poznate, ni treba podrobneje razlagati, sicer pa smo o tem že pisali v člankih o cestni navigaciji. Pogrešali smo pravzaprav le iskanje po zemljepisnih imenih. Navigacija po menujih in podmenujih in vnos imen krajev je ob pomoči sledilne paličice naravnost odlična.

Garminov zaslon.

Zanimiva je funkcija Shranjene vožnje, ker omogoča navigacijo po neki vnaprej pripravljeni poti s kakim drugim orodjem GPS. Seveda morajo biti take poti shranjene v formatu GPX in naložene v imenik GPX. Mi smo preizkušali s potmi, izdelanimi s pomočjo OziExplorerja (www.oziexplorer.com) in brezplačnega spletnega orodja BikeRouteToaster (bikeroutetoaster.com). Enako lahko uporabljamo tudi poti, ki jih je prevozil že kdo pred nami: v spletu namreč najdemo že skoraj vse, kar pri nas lahko prevozimo z gorskim kolesom (enega boljših virov pri nas najdemo na www.mtbslovenija.info).

Imamo možnost vodenja na tri načine - pešci, kolesarji, motorna vozila. Kakšne so značilnosti posameznih načinov vodenja, je samo po sebi razumljivo, saj največ cestnoprometnih predpisov naprava upošteva ob uporabi načina za motorna vozila.

Ko smo izbrali kraj, kamor želimo iti, oziroma naložili "GPX turo", nas bo naprava vodila do cilja. Čeprav ni zvočnika, ki bi omogočal glasovno navigacijo, nas naprava s piskom, največjo osvetlitvijo zaslona in preklopom na karto opozori, ne glede na to, v kakšnem pogledu smo trenutno, na prihajajoči zavoj. Na zaslonu (z dovolj velikimi črkami) piše, kaj nam je storiti in čez koliko metrov in po preteku koliko časa naj to storimo. Tik pred zdajci se bodo navodila obarvala rdeče in s tem še dodatno poudarila nujnost ukrepanja.

Garminovo opozorilo na zavoj, zavoj tik pred zdajci in seznam zavojev, ki smo jih opravili.

Ko smo zahtevani zavoj opravili, se naprava samodejno vrne na prikaz, ki smo ga imeli pred tem; to je posebej uporabno pri uporabi ob vadbi, ko imamo ponavadi nastavljen pregled parametrov vadbe in ne zemljevida z navigacijo. Tak način navigacije smo testirali nekajkrat in izkaže se, da je v vseh razmerah zelo uporaben, iz razumljivih vzrokov pa mora biti kljub temu pri navigaciji v avtu naprava nekoliko bliže vozniku kot klasične navigacijske naprave z glasovno navigacijo. Kot kaže, je izdelovalcu zares uspelo "iztisniti" kar največjo funkcionalnost in preglednost ob danih omejitvah, pri tem pa obdržati sistem navigacije tak, kot je že dobro znan vsem tistim, ki so kdaj uporabljali cestne navigatorje.

Načrtovanje vadbe

Pri vseh napravah je mogoče parametre vadbe vnesti v napravo neposredno prek nastavitev. To je pri Garminovi napravi bistveno enostavneje, saj se s smerno tipko hitro premikamo po menujih, podobno kot z miško. Pri Polarju bo sicer bolj zapletene vadbe precej zahtevno (pravzaprav skoraj nemogoče) nastaviti. A za nastavljanje vadbe pri Polarju in Garminu je na voljo bistveno bolj elegantna pot, prek PCja. Tako bomo lahko nastavili praktično kakršenkoli profil vadbe, ki bo temeljil na času, razdalji, hitrosti, območju srčnega utripa, stopnji regeneracije, doseženih kalorijah in še in še. Na voljo je neomejeno število posameznih delov (intervalov) vadbe, vnaprej določimo lahko čas za počitek, upoštevamo še druge posebnosti ... Skratka, upamo si trditi, da še tako zahtevnemu rekreativcu ne bo uspelo dognati tako zapletenega načrta vadbe, da ga ne bi bilo mogoče v katerikoli od dveh naprav nastaviti. Ko smo z načrtom vadbe zadovoljni, ga iz PCja zgolj prenesemo v napravo in vadba se lahko začne. Po drugi strani Suunto dopušča nastavitev le osnovnih profilov vadbe, ki jih je tako mogoče nastaviti kar na uri.

Velja poudariti, da prek PCja lahko nastavljamo tudi skoraj vse druge parametre Polarja in Garmina (načine prikaza, nastavitve za več uporabnikov in več koles ...). To nam predvsem pri Polarju pride zelo prav, saj je sicer dokaj zamudno spreminjati nastavitve prek gumbov.

Omeniti je treba, da "resni" rekreativci svojo vadbo načrtujejo glede na trenutno "stanje", v katerem so. Načrt vadbe je namreč drugačen, če smo včeraj pretekli maraton ali pa poležavali na kavču. Predvsem Polar (pa tudi Suunto) je znan po tem, da njegove naprave omogočajo različne teste (večina temelji na dinamiki srčnega utripa v različnih pogojih), ki pomagajo ugotoviti, kako smo čili in na kateri stopnji "regeneriranosti" smo. Razlaga teh testov presega namen tega članka, a povejmo, da Garmin zaenkrat ne ponuja nobenih podobnih analiz.

Spremljanje vadbe

Ko začnemo vaditi na napravah, lahko spremljamo trenutne in skupne parametre vadbe. Pri tem zaradi velikosti zaslona in enostavnosti spreminjanja nastavitev tudi med vadbo izstopa Garminov Edge. Navdušeni smo bili nad preglednostjo in številom parametrov, ki jih med vadbo lahko spremljamo. S tipko "mode" se namreč premikamo med petimi zasloni. Na dveh so številski podatki (na vsakem do največ osem parametrov), na "zemljevidu" poleg karte še največ štiri parametri. Potem pa še pogled višinskega grafa in kompasa s po dvema številskima parametroma.

Garminovi različni pogledi med vadbo - parametri vadbe, kompas, zemljevid, višinski profil, virtualni partner.

Če vam kaj na omenjenih prikazih ni všeč, jih je mogoče tudi med vadbo spreminjati. To smo preizkusili tudi v rokavicah (ne ravno sredi spusta) na kolesu. Mimogrede, če vadimo v načinu "Virtualni partner", lahko spremljamo tudi trenutno prednost/zaostanek za prejšnjo vadbo na enaki trasi, lahko si gledamo trenutni položaj na zemljevidu in višinskem profilu prejšnje vadbe; to je nedvomno zelo dobrodošlo za dodatno motivacijo, ko želimo iz sebe iztisniti še kaj več.

Tudi Polar se ponaša s šestimi različnimi zasloni, od katerih je pet nastavljivih. Med njimi lahko preklapljamo med vadbo. Vsak zaslon ima tri vrstice (zgornjo, srednjo in spodnjo). Vsaki vrstici lahko nastavimo enega izmed 24 parametrov, ki jih lahko spremljamo med vadbo. Sicer je res, da ni mogoče tega početi poljubno, saj so vrstice različno visoke in tako nekatere lahko prikazujejo le določene parametre, a prepričani smo, da si boste lahko nastavili tako kombinacijo parametrov za prikaz, da boste z njo zadovoljni. Med vadbo pa nastavitev ni mogoče spreminjati.

Primer Polarjevega prikaza med vadbo

In, ne nazadnje, pri Suuntoju je nabor parametrov, ki jih lahko spremljamo med vadbo, bolj špartanski. V načinu vadbe so na voljo tri polja. Zgornje je rezervirano za HR, srednje za čas, na spodnjem pa lahko izbiramo med šestimi parametri, med katerimi se premikamo s pritiskom na spodnji levi gumb.

Suuntojev prikaz med vadbo

Orodja za analizo vadbe

Garminov Okenski program se imenuje Training Center in nas je, v nasprotju z njegovo napravo, pravzaprav razočaral. Ko govorimo o podatkih vadbe, je v orodju mogoče podatke zgolj opazovati, sicer na zemljevidu in grafu, a nikakršno popravljanje podatkov ni mogoče. Na voljo je pogled zgolj grafa v celoti, ne moremo pa analizirati posameznih odsekov. Tudi primerjava vadb ni mogoča. Na voljo je tudi zgolj nekaj sumarnih podatkov. Zanimivo je tudi to, da podatkov ni mogoče izvoziti, denimo, v Garminov standardni format GPX. Tako boste za kakršnokoli delo s podatki morali uporabiti katero izmed orodij, ki jih dobite v spletu za pretvorbo iz formata TCX, ki ga uporablja Edge, v kaj drugega. Skratka, zdi se, da se Garmin ni posvetil svojemu orodju za analizo podatkov vadbe in je ta bolj športni dnevnik kot orodje za analizo vadbe.

Garminov Training center

Pravo nasprotje Garminovemu Training Centru je Polarjev ProTrainer. Orodje omogoča skoraj vse, kar bi si kdo zaželel početi s podatki o vadbi. Celoten članek bi bilo mogoče posvetiti zgolj opisu osnovnih funkcij tega orodja za analizo vadbe. Lahko analiziramo celotno vadbo, pa tudi zgolj en del vadbe, primerjamo vadbe med seboj, analizo vadbenih obdobjih po različnih kriterijih. Sam vmesnik je zasnovan izjemno, tako oblikovno kot funkcijsko. Tudi tisti, ki orodje prvič zagledate, boste v enem popoldnevu pravi specialisti za delo z njim. Poleg tega je orodje mogoče skoraj neomejeno spreminjati in prilagajati, skoraj vse pri njem je mogoče spremeniti po svojih potrebah. V Polarjevem orodju smo odkrili zgolj eno napako - zna se zgoditi, da boste več časa prebili pri analizi vadbe kot pri sami vadbi ...

Polarjev Pro Trainer

Suuntojev Training Manager sicer omogoča zelo veliko analiz stanja treninga in treniranosti (iz podatkov srčne frekvence nam lahko izračuna, kako smo vadili in ali naj bo prihodnja vadba na višji ali nižji ravni). Tako imamo na voljo kar pet različnih kazalcev. Tudi grafi in skupni podatki so dosti bolj pregledni kot pri Garminu. A take analize in svobode pri gledanju in spreminjanju podatkov kot, denimo, pri Polarju pač ni. Tudi uporabniški vmesnik nam ni bil najbolj všeč, ne po videzu ne funkcijsko (je pa to vsekakor stvar okusa).

Suuntojev Training Manager

Kaj smo se naučili

Seveda bi nam bilo najljubše, če bi lahko svetovali nakup ene naprave, ki bi zadovoljila vse potrebe sodobnega rekreativca, a na žalost ne bo šlo tako zlahka. Če ste med tistimi, ki vam med rekreacijo navigacija GPS veliko pomeni in se po koncu vadbe nimate namena veliko ukvarjati z analizo vadbe, potem bo najbrž Edge 705 kar pravšnja izbira. Pod drugi strani, če ste zagrizen rekreativec, ki vadi skoraj vedno po isti trasi oziroma trasah, ki jih pozna, in mu analiza podatkov vadbe pomeni skoraj toliko kot vadba sama, priporočamo nakup kakega Polarjevega izdelka. Tudi tistim, ki ste s svojim pomočnikom za vadbo zadovoljni, a bi ga nadgradili z navigacijo GPS, lahko priporočimo Garminov Edge 605. Vsi drugi pa ste, upamo, izvedeli, kaj lahko pričakujete od sodobnih "osebnih trenerjev".

Edge 605/705 HR-CAD

Kaj: Sprejemnik GPS za kolesarje in športni inštrument.

Izdeluje: Garmin: www.garmin.com.

Prodaja: Garmin Slovenija, www.garmin.si.

Cena: 329 EUR/469 EUR.

Za: Odličen prikaz parametrov med vadbo, navigacija, zaslon, majhnost.

Proti: Algoritem za izračun višine, ob vklopu ne obdrži zadnje svetlosti zaslona.

Polar CS600

Kaj: Kolesarski računalnik in športna naprava.

Izdeluje: Polar:www.polar.fi.

Prodaja: IntAct, www.intact.si.

Cena: 320 EUR.

Za: Odličen prikaz parametrov med vadbo, priložen program za analizo vadbe.

Proti: Trdi gumbi za preklop med prikazi.

Suunto t6

Kaj: Športni inštrument.

Izdeluje: Suunto: www.suunto.com.

Prodaja: Planet sport, www.planetsport.si.

Cena: 400 EUR.

Za: Izračun stanja vadbe v priloženem programu za analizo.

Proti: Cena, priklop na PC, majhno število možnosti prikaza parametrov med vadbo.

Naredi si sam

Pri napravah, ki imajo vgrajeno baterijo in so namenjene rabi na prostem (beri: brez 220 V oziroma 12 V vtičnice v bližini), se na spletnih forumih pogosto razvije razprava o tem, ali je avtonomije dovolj. Enako se je zgodilo tudi ob prihodu modelov Edge. Menimo sicer, da je v primeru modela 605/705 avtonomije čisto dovolj, a smo kljub temu raziskali alternativni način polnjenja, ki se na kolesu ponuja kar sam. To je polnjenje prek dobrega, starega dinama. Sam Edge je mogoče polniti prek petpolnega mini USB konektorja, bodisi s priloženim AC napajalnikom ali prek vrat USB na našem PCju. Ker je dobro znano, da se naprave USB napajajo s 5 V enosmerne napetosti, je vsa umetnost v tem, da to napetost tudi dobimo iz dinama. Navadni "brezimni" dinami bodo v optimalnih razmerah dali od sebe okrog 6 V (pa tudi do 8 V, odvisno od tega, kako hitro poganjamo) izmenične napetosti. Najcenejša in najpreprostejša rešitev je očitno izdelava preprostega usmernika s stabilizatorjem napetosti, ki ga v kompletu ali sestavljenega za ceno, nižjo od 10 evrov, dobimo v vsaki bolje založeni trgovini z elektronskimi komponentami. Ponavadi se v takih napajalnikih uporablja 5 V stabilizator IC 7805, vendar mi predlagamo uporabo bolj primernega (in kake 3 evre dražjega) LM 2940, saj slednji za izhodno enosmerno napetost 5 V potrebuje bistveno nižjo vhodno izmenično napetost kot 7805, to pa nam je pri zelo nizkih napetostih dinama še kako v pomoč. Za priklop dinama na vezje bomo potrebovali nekaj žice, pa tudi petpolni kabel mini USB. Uporabimo kak star kabel USB, ki ga prerežemo in povežemo nogico 1 (rdeča žica) na plus ter nogici 4 in 5 na minus (črna žica). Pomembno je, da sta obe nogici (4 in 5) povezani na minus, saj bo v nasprotnem naprava zaznavala, kot da smo jo povezali na računalnik in ne na napajalnik (in ne bo mogoče uporabljati nobenih funkcij naprave razen prenosa podatkov). Vezje bo verjetno tudi treba zapreti v kakšno škatlico. Kot izvor napetosti na tako vezje poleg dinama lahko priključimo tudi kako drugo enosmerno ali izmenično napetost (do približno 24 V), denimo 9 V baterijo.

Vezje usmernika s stabilizatorjem LM 2940.

Detajl na mini USB smo kratko vezali nogici 4 in 5.

Shema povezav na mini USB.

Tako opisan napajalnik smo preizkusili in nam je Garmina pri hitrosti okrog 5 km/uro polnil s tokom okrog 50 mA. Že pri hitrosti okrog 10 km/h pa s kar maksimalnih 125 mA, na kolikor je polnjenje omejeno. Če si namesto navadnega dinama omislimo kak sodobni osni dinamo (denimo Son (www.nabendynamo.de) ali Shimano) tudi ne bo prehude dodatne obremenitve.

Omislimo pa si lahko tudi kak polnilec USB na sončne celice.

Seveda pa opozarjamo, da se zadeve lotijo le tisti, ki imajo nekaj osnovnega znanja elektrotehnike in veselja s spajkanjem. Za morebitne neljube posledice avtor nikakor ne sprejema odgovornosti, tudi izdelovalec bi ob takih podvigih utegnil ob težavah odtegniti garancijo.

Kako smo preizkušali

Parametre vseh treh naprav smo primerjali pri vadbi v trajanju 1,5 ure na razdalji 23,5 km in višinski razliki 480 m (višinska razlika je izračunana na podlagi povprečja 10 meritev na isti trasi z barometričnim višinomerom, pri katerem je bila pred začetkom vedno izvedena ročna kalibracija na znano višino, pa tudi popravki višine glede na znano končno višino).

Naprave med testom (od leve proti desni: edge, t6, kolesarski računalnik, CS600).

Izmerjene hitrosti in razdalje so pri vseh treh napravah praktično enake. Nekoliko je različna ocena porabe kalorij. Ta se pri Polarju in Suuntoju izračuna na podlagi srčnega utripa, pri čemer se poleg teže višine in starosti kolesarja upošteva še vneseno stopnjo pripravljenosti. Edge pa porabo kalorij računa zgolj na podlagi razdalje in višinske razlike (in verjetno teže), ne upošteva pa dejanske srčne frekvence. Zato je Edge skupno porabo kalorij ocenil na 1339, Polar pa jih pokaže nekoliko manj, 1226 kcal, Suunto pa še manj, 1135 kcal. Drugi Polarjev merilnik, ki je imel pravzaprav najbolj natančno nastavljene parametre, pa še manj: 1064. Skratka, pri Polarju in Suuntoju je poraba kalorij pač odvisna od tega, kakšne "osebne" parametre nastavimo na napravah. Za naš primer smo ugotovili, da se pri izračunu porabljenih kalorij Edge zmoti navzgor za najmanj 30 %.

Razlika je tudi pri meritvah skupnega vzpona (spusta), pri čemer je Polar pokazal 502 m, Suunto 520 m, Edge pa kar 597 m. Zaradi te napake si Garmin zasluži grajo. Najprej smo mislili, da je vzrok za napako to, da Edge ne omogoča ročne kalibracije na znano višino. A smo ugotovili, da če pretvorimo Garminove podatke (iz TCX v GPX in potem še v OziExplorerju iz GPX v PLT) v obliko, ki jo zna obdelati, denimo, Trackan (people.ksp.sk/~tino/gps/Trackan.zip), bomo dobili natančno 490 m skupnega vzpona, to pa pomeni, da je vzrok za napako nekje v algoritmu za izračun skupnih vrednosti.

Vsekakor upamo, da bosta ob kaki prihodnji nadgradnji naprave dodani funkcija kalibracije in boljši algoritem izračuna višin.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki