Kdo je Satoši Nakamoto in kdo ni?

Objavljeno: 12.6.2018 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Fokus | Revija: Posebna 2018

Vse od izida slavnega članka, v katerem je opisan ustroj bitcoina, zlasti pa od prve večje rasti tečaja, se ljudje sprašujejo, kdo je Satoši Nakamoto. Identiteta skrivnostnega izumitelja bitcoina je uganka, ki po zanimanju prekaša skrivnost roparja D. B. Cooperja ali Jacka Razparača. Do zdaj so še vsi poizkusi vodili v slepe ulice in v resnici sploh ne vemo, ali je Satoši Nakamoto en človek.

Odgovorov, zakaj bi želeli poznati identiteto Satošija Nakamota, je več. Iz gole radovednosti marsikoga zanima, kdo sedi na skoraj milijonu bitcoinov. Na vrhu balona decembra lani je to predstavljalo 20 milijard dolarjev, in četudi se je vrednost kasneje več kot razpolovila, gre za ogromen kapital. Tudi čisto pragmatično je to pomembno, saj bi unovčevanje tolikšne količine bitcoinov znatno zanihalo tečaj.

Bitcoin se je pogosto predstavljal kot alternativa utečenim bančnim sistemom in valutam. Čeprav je protokol odprt in bitcoin ni pod nadzorom Satošija Nakamota, bi bilo za več zaupanja vseeno koristno vedeti, kdo si je to alternativo sploh izmislil. Gre za delo anonimnega genija? Skupino upornikov s plemenitimi nameni? Kriminalno združbo? Vlado?

Pojavitev in izginotje

Satoši Nakamoto se je na internetu prvikrat izpostavil avgusta 2008, ko se je v e-poštni skupini za kriptografijo vključil v razpravo o elektronskem kriptografskem denarju, kjer so ljudje predstavljali svoje ideje o izvedbi takšnega projekta. Zapisal je, da pripravlja članek s svojo definicijo elektronske gotovine. Pripet je povzetek (abstract) članka, ki je v veliki meri enak kasnejšemu iz uradnega članka. Sporočilo je poslal z elektronskega naslova satoshi@anonymousspeech.com.

V tistem času je Satoši Nakamoto tudi registriral domeno bitcoin.org, a tega ni vedel še nihče. Domena je bila 18. avgusta 2008 registrirana pri japonskem registrarju, podatki o lastniku pa niso javni. Sprva je stran gostovala na Japonskem.

Konec oktobra 2008 je Satoši Nakamoto z naslova satoshi@vistomail.com poslal sporočilo, v katerem je predstavil svoj članek (white paper) in prvikrat poimenoval valuto kot bitcoin. Na članku je sicer podpisan z naslovom satoshin@gmx.com. V začetku januarja 2009 je Nakomoto izdal tudi prvo različico programske opreme, ki je postala hrbtenica bitcoina.

Nakamoto je bil zadnjikrat aktiven na forumu bitcointalk.org decembra 2010. Znamenito elektronsko slovo je domnevno poslal aprila 2011, ko je zapisal, da se je preusmeril k drugim stvarem ter da je bitcoin v dobrih rokah pri Gavinu Andresenu in ostalih. Od takrat od Satošija Nakamota ni bilo niti glasu. Prav tako se ni niti dotaknil svojega milijardnega bogastva v bitconih.

Kaj vemo

Če se bitcoin ne bi bil razvil v globalni fenomen, se za njegovega izumitelja verjetno nihče ne bi zanimal. Ker pa se je zgodilo nasprotno, so številni zelo pametni ljudje podrobno prečesali vse sledove in ugotovili, da nič ni, kot se zdi.

Elektronsko sporočilo, s katerim je Satoši Nakamoto predstavil koncept bitcoina.

Čeprav njegovo ime zveni japonsko in je mestoma trdil, da tam tudi živi, analize temu ne pritrjujejo. Kot obrobno opombo povejmo, da se Satoši Nakamoto razveže v imena podjetij Samsung, Toshiba, Nakayama, Motorola. Ali je to naključje, ne vemo. Na forumu je kot rojstni datum navedel 5. april 1975. Morda je to nepomemben dan, a ravno 5. aprila 1933 je ameriški predsednik Roosevelt prepovedal posest zlata za fizične osebe, leta 1975 pa so to spet legalizirali. Da se Nakamoto zanima za politiko, je jasno že iz prvega bloka bitcoinov, v katerem je naslov s prve strani britanskega The Timesa z dne 3. januarja 2009. Članek govori o reševanju britanskih bank z javnim denarjem.

Tako sporočila kakor komentarji v kodi so napisani v brezhibni angleščini s pridihom britanskega, a ravno dovolj nevtralni, da ni mogoče določiti njegove provenience. Tu in tam pa se v besedilu znajde kakšno ameriško črkovanje. Vsakokrat je komuniciral z drugega IP-naslova. Analiza njegovih več kot 500 elektronskih sporočil je pokazala, da je ni objavljal med 5. in 11. uro po britanskem času, ko je najbrž spal. To je med 14. in 20. uro po japonskem času, kar je malo verjetno. Zdi se, da je Nakamoto živel na vzhodni obali Severne Amerike ali pa bil nočna ptica v Zahodni Evropi.

Satoši Nakamoto je skoraj zagotovo psevdonim, drugo vprašanje pa je, ali se za njim skriva en človek ali več. Strokovnjaki se strinjajo, da je koda napisana, kot da bi šlo za delo skupine ljudi. Kaže namreč poznavanje kriptografije in C++, se zdi, kakor da bi jo pisali strokovnjaki z različnih področij. Morda gre za Nicolasa Bourbakija modernega časa.

Nakamoto se nikoli ni izpostavljal s političnimi izjavami, le enkrat je odločno nasprotoval idejam Wikileaksa, da bi sprejemali bitcoine, ker da sistem še ni dovolj dodelan. Nekateri jezikoslovci, ki so analizirali sporočila, trdijo, da je v njih mogoče razpoznati več slogov pisanja, ki pripadajo različnim osebam.

Tudi časovnica njegovih odgovorov je nenavadna. Na elektronsko pošto je odgovarjal v čudnih intervalih, kakor da bi vsakih nekaj tednov nekdo preveril elektronski predal in poskrbel za odgovore, potem pa spet pozabil nanj.

Dorian Nakamoto

Mediji so doslej izbrskali ducat kandidatov za Satošija Nakamota, med katerimi so bili resni predlogi štirje. Marca 2014 je Newsweek objavil pompozen članek, v katerem so kot tvorca bitcoina »razkrinkali« Doriana Nakamota iz Kalifornije. Novinarka Leah McGrath Goodman je svojo zgodbo utemeljila z vrsto zanimivih naključij. Dorian Nakamoto se je rodil kot Satoši Nakamoto na Japonskem. V ZDA je študiral fiziko in kasneje delal kot sistemski inženir pri vrsti tajnih projektov, ki jih je financiralo ameriško obrambno ministrstvo. Kot človek s formalno izobrazbo, z dobrim poznavanjem računalništva in delom pri tajnih projektih je bil Dorian Nakamoto mogoči kandidat za izumitelja bitcoina.

Čeprav Dorian Nakamoto ni avtor bitcoina, je izkoristil slavo, se udeležil nekaj konferenc in sprejel donacijo 67 bitcoinov.

Toda po objavi članka, ki je pritegnil ogromno pozornosti, je Dorian Nakamoto zanikal kakršnokoli povezanost z bitcoinom. Dejal je, da je zanj prvikrat slišal šele od novinarke, nekaj vprašanj pa je napak razumel, kot da so povezana z njegovim preteklim delom za vlado. Kasneje je v javnosti prevladalo mnenje, da je novinarka v želji po zgodbi storila napako in da danes 67-letni inženir ni slavni Satoši Nakamoto.

Nadvse zabavno pa je, da se je kljub temu celo udeležil konference o bitcoinu v Bogoti. Mimogrede, skupnost je zanj v opravičilo do danes nabrala 67 bitcoinov, ki jih je tudi sprejel. V nadaljevanju so ti bitcoini razpršeno zakrožili po številnih naslovih, se na koncu združili na novem in bili avgusta lani preneseni v naslov, ki pripada menjalnici. Očitno je Dorian Nakamoto unovčil za skoraj 300 tisoč dolarjev bitcoinov.

Nick Szabo

Naslednji kandidat je bil Nick Szabo, ki ga je maja 2015 v članku v The New York Timesu izpostavil novinar Nathaniel Popper. Že pred tem so nekateri kazali nanj; decembra 2013 je bloger Skye Grey na podlagi analize sloga trdil, da je Szabo Nakamoto. Dominic Frisby je leta 2014 v svojih knjigi Bitcoin: The Future of Money prišel do enakih zaključkov.

Szabo je strokovnjak za kriptografijo in je del bitcoina od samega začetka. Sodeloval je v majhni skupini ljudi, ki so ga razvijali od samega začetka (Hal Finney, Wei Dai, Satoši Nakamoto), a je večkrat poudaril, da ni njegov avtor. Že leta 1998 si je zamislil »bit gold«, ki je konceptualni predhodnik bitcoina, dasiravno ni bil nikoli udejanjen v praksi.

Hal Finney

Hal Finney je znan zato, ker je od Satošija Nakamota prejel prve bitcoine v prvi transakciji. Finney je prvi uporabnik bitcoina, čigar identiteto poznamo. Deset let je živel v kraju Temple City v Kaliforniji, od koder je tudi Dorian Nakamoto, kar je morda naključje. Analiza sloga pisanja je pokazala, da se njegovo besedišče zelo približa skrivnostnemu Nakamotu, zaradi česar je Forbesov novinar Andy Greenberg svoj čas špekuliral, da je Finney v resnici izumitelj bitcoina.

Ta je to do konca zanikal, danes pa resnice ne more več razkriti. Leta 2014 je umrl, potem ko se je več let boril z amiotrofično lateralno sklerozo (to je ista bolezen, ki jo je imel Stephen Hawking). Greenberg je povedal, da je na podlagi dokazov, ki mu jih je Finney pokazal, zdaj prepričan, da ta ni tako iskani izumitelj.

Craig Steven Wright

Najbolj kontroverzna oseba, ki so ji pripisovali avtorstvo bitcoina, je avstralski računalnikar in poslovnež Craig Steven Wright. Tega so najprej izbezali novinarji, kasneje pa se je kot izumitelj razglasil kar sam. A v resnici je Wright verjetno najmanj prepričljiv kandidat, njegove besede in dejanja pa so v najboljšem primeru nenavadna, če ne mejijo že na nezakonita.

Craig Steven Wright se je sam razglasil za izumitelja bitcoina, a tega ni mogel dokazati.

Njegove izjave je treba jemati zelo previdno. Na LinkedInu je svojčas trdil, da ima doktorat univerze, ki je ob poizvedovanju novinarjev to izrecno zanikala. Svoj življenjepis je napihnil tudi na drugih področjih, denimo zaposlitvi na univerzi.

Wright je novinarjem posredoval cel kup »dokazov«, da je prav on izumil bitcoin, a ti niso vzdržali temeljitega pregleda. Istovetnost bi najlaže dokazal tako, da bi s ključem, ki je podpisal blok 1 v bitcoinu, podpisal kakšno besedilo iz aktualnih časopisov, a tega noče storiti.

Glavni pomislek pa je, da je vsaj eden izmed dokazov, ki jih je Wright predložil, ponarejen. PGP-ključi, ki naj bi jih imel v lasti leta 2008, so bili ustvarjeni po 2009, antedatirani in na splet naloženi pa po letu 2011. V vpis na blogu iz leta 2008 je bil ključ vrinjen med letoma 2012 in 2014. To pa ni več zgolj neprepričljiv dokaz, temveč jasna manipulacija.

Če k temu dodamo še dejstvo, da je Wrighta preganjala avstralska davčna uprava zaradi poslovnih mahinacij, ki so povezane z bitcoini, je zgodba še bolj sumljiva. David Kleiman, ki je bi povezan z bitcoinom od samega nastanka in je sodeloval z Wrightom v poslu, je medtem umrl.

Skrivnost ostaja

A je vse skupaj sploh pomembno? Anonimnost Satošija Nakamota lahko vzamemo tudi kot politično izjavo. Dokazuje, da je anonimnost pravica in da je tudi danes z uporabo ustreznih orodij dosegljiva. Pokazal je tudi, da lahko tehnologiji zaupamo in jo uporabljamo, četudi ne vemo nič o njenem avtorju in njegovih namenih. Ali je to pametno, bo sodila zgodovina.

Zgodba o Satošiju Nakamotu pa ima vse, kar potrebujejo velike uganke. Skrivnostni vzpon, velikanski izum in še skrivnostnejše izginotje, veliko količino denarja, cel kup stranpoti in slepih ulic ter vmesne epizode. Lani so se pojavili namigi, da naj bi NSA in Služba za domovinsko varnost vedeli, kdo stoji za projektom. Leta 2014 so hekerji dobili dostop do elektronskega predala satoshin@gmx.com, saj je račun verjetno potekel, in se malo pozabavali s pošiljanjem sporočil, niso pa našli nobenih starejših. Kasneje je GMX onemogočil dostop do predala.

Vprašanje je, ali bomo kdaj zagotovo vedeli, kdo je izumitelj bitcoina in kdo ni. In tudi to je del njegovega čara.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki