Inovativni računalnikarji s severa

Objavljeno: 25.11.2014 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Vklop | Revija: December 2014

Gledano z današnjimi očmi, se zdi skoraj nemogoče, da bi lahko Evropa kdaj narekovala tempo razvoja računalniške industrije. A pred 40 leti je bilo drugače. Celo severnjaki iz Osla so imeli glavno besedo. Izdelovalec računalnikov Norsk Data je veljal za enega najinovativnejših, saj je svetu dal vrsto pomembnih izumov, med drugim celo prvi 32-bitni miniračunalnik, s čimer je drugega (VAX) premagal za danes nepredstavljivih šest let.

Zgodovina podjetja Norsk Data je trajala četrt stoletja. Podjetje je začelo svojo pot julija 1967 kot A/S Nordata – Norsk Data-Elektronikk, privlačnejše ime in blagovna znamka Norsk Data pa sta zaživela leta 1975. Podjetje so ustanovili trije inženirji, ki so pred tem delovali v okviru norveškega raziskovalnega centra za obrambne naloge (NDRE). Rolf Skår, Per Bjørge in Lars Monrad-Krohn so namreč leta 1966 dobili naročilo, naj razvijejo računalnik, ki bo skrbel za analizo satelitskih podatkov z opazovalne postaje Tromsø Satellite Station. Že prej so namreč sodelovali pri razvoju računalnika SAM (Simulation for Automatic Machinery), za njegovo drugo različico (SAM 2) pa poskrbeli v okviru lastnega podjetja. O tem, za kako specializiran računalnik je šlo, priča že podatek, da je bil to prvi računalnik na evropskih tleh in eden izmed vsega treh na svetu, ki je takrat uporabljal integrirana vezja.

Živahen, a tvegan začetek

Prva leta poslovanja so bila polna presenečenj, saj je podjetje venomer krmarilo na meji propada in izjemnega uspeha. Na površju se je obdržalo predvsem po zaslugi nekaj posrečenih kupčij in visoko motivirane ekipe zaposlenih. Prvi računalnik so poimenovali preprosto NORD-1, tehnično gledano pa je bil nadgradnja tistega iz projekta SAM 2. Zmogel je obdelati pol milijona ukazov na sekundo (MIPS). Ker je stal več sto tisoč norveških kron (NOK), so lastniki podjetja dobili posojilo le tako, da so se življenjsko zavarovali in kot prejemnika v primeru smrti navedli banko!

NORD-1 je svetu postregel z dvema izjemnima inovacijama – bil je prvi računalnik, ki je znal deliti pomnilniške vire, in prvi stroj z ukazi s plavajočo vejico. Leta 1969 so ga namestili celo na tovorno ladjo, kjer je kot prvi računalnik na svetu samodejno izrisoval radarsko sliko ter upravljal strojnico. Podjetje NEBB je računalnik NORD-1 uporabilo za samodejno upravljanje rezervoarjev hidroelektrarn. Prvi nameščen sistem (eden izmed 15 izdelanih leta 1970) je ostal v rabi kar 18 let.

Sprva je moral vsak uporabnik računalnika NORD-1 poskrbeti za razvoj lastnega operacijskega sistema. V Norsk Data so nato le uvideli, da je to za podjetja in razvojne ustanove velika ovira, in v sodelovanju z raziskovalno družbo SINTEF so razvili sistem SINTRAN in nato še SINTRAN II.

Računalnik NORD-1 je veljal za nadvse zmogljivega in zanesljivega, kar je v svetu računalništva še danes precej redka kombinacija.

Računalnik NORD-1 je veljal za nadvse zmogljivega in zanesljivega, kar je v svetu računalništva še danes precej redka kombinacija.

Domači uspehi in mednarodni tržni nastop

Čeprav so se prihodki podjetja stalno večali, pravega dobička podjetje ni doseglo, saj je večina sredstev šla v razvoj novih rešitev. Vsi najperspektivnejši norveški inženirji so želeli delati v Norsk Data in kmalu se je ekipi priključil Bo Lewendal, ki je Skårju predlagal razvoj sistema za upravljanje časa na računalniku NORD-1. V nekaj tednih je kar sam izvedel predlagani projekt. NORD TSS (timesharing system) se je pozneje izkazal za ključnega za obstoj in razvoj podjetja.

Zmaga na razpisu norveškega meteorološkega inštituta je bila vredna 6 milijonov NOK in je podjetje rešila rdečih številk. V manj kot letu dni so nato inženirji razvili sistem, ki je pobiral podatke iz najrazličnejših vremenskih postaj po svetu. Sestavljali so ga trije računalniki NORD-1 in povsem novi NORD-5, prvi 32-bitni računalnik na svetu. Filozofija podjetja je bila preprosta – izdelovati vrhunske izdelke, ki se bodo prodajali kar sami.

Z rastjo podjetja je rasla tudi prepoznavnost po svetu, najprej seveda v Skandinaviji in Evropi. Podjetje se je odločilo, da se pridruži bitki, v kateri je še 78 drugih svetovnih ponudnikov oddalo svoj predlog rešitve za upravljanje pospeševalnika delcev v evropskem centru za jedrske raziskave CERN. Ponudba Norsk Data je bila kar 60 % nižja od ponudbe ameriškega velikana Digital Equipment Corporation in posel je bil sklenjen.

Rolf Skår se je zavedal brilijantnosti svojih inženirjev. Večkrat je odkrito priznal, da brez Lewendala ne bi bilo rešitve TSS, brez te pa ne bi bilo pogodbe s CERNom in družba Norsk Data bi po vsej verjetnosti bankrotirala že leta 1973.

Rolf Skår se je zavedal brilijantnosti svojih inženirjev. Večkrat je odkrito priznal, da brez Lewendala ne bi bilo rešitve TSS, brez te pa ne bi bilo pogodbe s CERNom in družba Norsk Data bi po vsej verjetnosti bankrotirala že leta 1973.

Razvoj ni zastajal. Že naslednje leto je podjetje predstavilo operacijski sistem SINTRAN III, ki je podpiral večopravilnost in delo več uporabnikov v realnem času, virtualni pomnilnik in celo možnost krajšave ključnih ukazov. Leto 1975 je prineslo širitev platform, saj je na platformah ND zaživela tudi zbirka podatkov Sibas, ki je podjetju odprla vrata do novih pomembnih pogodb z velikimi organizacijami, kot so železnice, vojska ...

Norsk Data je z državno, kar 105-milijonsko subvencijo in 12 milijonov NOK lastnega vložka kupil 92 odstotkov propadlega giganta Tandberg, a tudi njegove dolgove. Integracija je bila težavna, ND je od Tandberga uporabljal predvsem računalniško zunanjo opremo in pisarniški paketi Notis, ki je skupaj z računalniškimi sistemi šel odlično v promet.

Popoln razcvet

Konec 80. let je v svetu zmogljivih računalnikov vodil NORD-100, inženirji pa so že razvijali povsem novo arhitekturo in nabor ukazov za računalnik NORD-500. Ko je ugledal luč sveta, je bil znatno zmogljivejši od konkurenta VAX, a ker je na njem tekel zgolj Sintran OS, je bil obenem tudi bistveno bolj omejen. Podjetja pa so takrat že zahtevala vedno bolj univerzalne računalnike, zato NORD-500 ni doživel slave, ki bi mu kot tehnološkemu inovatorju pripadla. Razvijalcev to ni zmotilo, hitro so se lotili dela na računalniku NORD-5000, tokrat s povsem obrnjenimi zamislimi – zasnova je bila bolj modularna, komponente vgrajene na kartice, te pa povezane med seboj. Proizvodni stroški takega računalnika, ki je bil precej bolj nadgradljiv, so bili nižji, hlajenje enostavnejše.

Med letoma 1972 in 1981 je podjetje raslo s povprečno letno stopnjo zavidljivih 45 %. Ustvarjeni dobiček je bil jasno razdeljen – 70 odstotkov so vložili v nadaljnji razvoj, 30 % pa v izplačilo plačnih bonusov in dividend delničarjem, a le v dobrih letih. Norsk Data je rasel prehitro za norveško borzo, zato se je leta 1981 preselil na londonsko, pozneje pa je bilo moč delnice podjetja kupiti tudi na newyorški borzi. Za najuspešnejše je veljalo leto 1986, ko so tržni analitiki podjetje Norsk Data uvrstili na 75. mesto med vsemi tehnološkimi podjetji in na 13. mesto med izdelovalci računalnikov, obenem pa je bilo kar tretje najbolj dobičkonosno podjetje na svetu (boljša sta bila zgolj Cray Research in Microsoft)!

Letalski simulator za F16

Zgodovina nas uči, da so izjemno zahtevne stranke vedno znova pripomogle k hitrejšemu razvoju računalništva. Simulator/ji letenja je/so vsekakor eden najboljših dokazov.

Zgodovina nas uči, da so izjemno zahtevne stranke vedno znova pripomogle k hitrejšemu razvoju računalništva. Simulator/ji letenja je/so vsekakor eden najboljših dokazov.

Leta 1977 so se Nizozemska, Belgija, Danska in Norveška odločile, da opravijo vojaško kupčijo stoletja, saj so povsem prenovile svoje vojaško letalstvo in si omislile legendarne »lovce« F16 Falcon. Singer Link, specialist za priprave simulatorjev leta, je na Norsk Data naslovil potrebo po izjemno zmogljivih računalnikih, ki bi poganjali simulatorje. V ND so imeli večino rešitev že izdelanih; NORD-5 je bil idealen povezovalec drugih sistemov, NORD-10 z virtualnim pomnilnikom in novim operacijskim sistemim SINTRAN III je čakal na pravšnji izziv, na risalnih deskah pa je bil tudi že NORD-50 z novim večkanalnim pomnilnikom. V Norsk Data so sestavili pravi računalniški kolos in ga v zahtevanem roku dobavili naročniku, ki je bil opazno pretresen, saj je prvič doživel, da je bil »futuristični koncept« nared pravočasno in je deloval.

Dramatičen zasuk trga je spodrezal krila

IBM je leta 1981 predstavil osebni računalnik (PC), ki je močno spremenil pogled industrije na računalništvo. Podjetja kar naenkrat niso želela biti več odvisna le od enega ponudnika, obenem pa so od vseh zahtevale pripravo celovitih sistemov, torej zmogljivih računalnikov s programsko opremo, ki bo prilagojena njihovemu področju delovanja/industriji. Norsk Data je seveda gradil na povsem drugačnih temeljih, podjetje je blestelo v snovanju edinstvene strojne opreme. Prav manko programske opreme za posamezna področja je bil najbolj boleč, podjetje je zato večino razvoja programja predalo drugim ponudnikom. V Norsk Data tudi niso bili preveč navdušeni nad odprtokodnim Unixom, ki je postajal vedno bolj priljubljen. Kljub temu so zagrizli tudi v to jabolko in začeli razvijati sisteme za platformo Unix, te omrežene in manj zmogljive računalnike so ljubkovalno imenovali kar strežniki, na njih pa je tekla lastna različica Unixa, imenovana Ndix. Stranke so zahtevale selitev priljubljenih rešitev Notis in Sibas na platformo Unix, saj je Ndix stalno zaostajal z razvojem, a se podjetje ni dalo. ND je teplo tudi to, da Ndix ni premogel drugih priljubljenih poslovnih programov, saj podjetje ni želelo plačevati drugim družbam za pripravo različic za njihov OS. Izjemna težava podjetja je bila tudi podpora. Zahtevne stranke so povsem razvadili s svojo popolno predanostjo, ki pa je zahtevala izjemno veliko sredstev in časa inženirjev.

Norveškemu velikanu država ni priskočila na pomoč. V tistih časih se je namreč ukvarjala predvsem s črpanjem in prodajo nafte, naložbe v računalniško tehnologijo preprosto niso bile (več) na vrhu njenih prioritet. Kombinacija vsega naštetega je šibila poslovanje družbe in Norsk Data je 1989 objavil velikansko izgubo. Sledila sta obsežna reorganizacija in boleče prestrukturiranje podjetja.

Podjetje je proti koncu svoje poti poskušalo dobičkonosnost obdržati z izjemno naprednimi rešitvami s področij CAD in CAM, a so cenejše delovne postaje prevladale.

Podjetje je proti koncu svoje poti poskušalo dobičkonosnost obdržati z izjemno naprednimi rešitvami s področij CAD in CAM, a so cenejše delovne postaje prevladale.

Delitev na posamezne enote in zaton

Družba se je razdelila na različne poslovne enote, število razvojnikov se je skrčilo z več sto ljudi na manj kot sto duš. V prvem valu odpuščanj je ostalo brez dela 800, dve leti zatem pa še 500 ljudi. Za zaprtimi vrati so že potekala pogajanja o tem, da bi Norsk Dato prevzel kateri izmed drugih velikanov, med potencialnimi kupci so se znašli Apollo Computer, Nixdorf, Siemens, ICL in celo Sony. A prav vsi poskusi prodaje so se izjalovili. Deli družbe so romali v roke različnim novim lastnikom, nekateri oddelki so zapirali vrata. Marca 1993 so ime (in delnice) Norsk Data tudi uradno umaknili z norveške borze in tako dokončno zaprli še zadnje poglavje v zgodovini podjetja. A številni razvijalci in inženirji so s svojim znanjem v naslednjih letih prispevali k razvoju procesorjev, računalniških gruč in superračunalnikov v drugih velikanih IT. Dediščina Norsk Date je tako po svoje v industriji opazna še danes.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki