Imaš dovolj črtic?

Objavljeno: 22.4.2014 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Nove tehnologije | Revija: Maj 2014

Kljub dobremu stanju s pokritostjo z mobilnim signalom se še vedno najdejo temne lise, kjer signala ni, oziroma je prešibak, da bi nam res koristil. To se še hitreje zgodi s podatkovnim prenosom, ki ima še nekoliko slabši domet. Rešitev? Dodatne dostopne točke 3G, ki jih namestimo v svoji bližini.

Najočitnejši razlog za nepokrite lise je geografija – seveda se operaterjem ne splača postavljati baznih postaj vsevprek, da bi dosegli prav vsak kotiček naše nadvse razgibane dežele. Svoje opravi tudi biomasa (drevesa), ki je zaradi razmeroma velikega deleža vode, ki jo zadržuje, občutna zapora za mobilne signale.

V zadnjih letih je vse pogostejša še ena, nekoliko bolj presenetljiva ovira – kakovostna okna stavb. Na slednje nas je že pred leti opozoril eden izmed uvoznikov brezžične omrežne opreme, saj se je vse več uporabnikov brezžičnih usmerjevalnikov pritoževalo, da njihov novi usmerjevalnik slabo lovi zunaj hiše. Pogosto so za to kriva ravno okna novejše generacije, pri katerih se uporabljajo različni premazi, ki ovirajo signal. Pri poslovnih stavbah pa je poleg oken še dodatna težava železna konstrukcija.

Za premagovanje teh težav so nam v Si.mobilu pred kratkim predstavili rešitev, ki jo imenujejo Popolni signal. Gre za naprave, ki jim pravijo femtocelice, v praksi so to dostopne točke oziroma postaje, ki jih priključimo na ožičeno spletno povezavo, oddajajo pa signal 3G.

Nam so za preizkus posodili dve taki celici. Gre za napravi podjetja Alcatel-Lucent, modela 9361 in 9362. Ti celici je povsem enostavno uporabljati, saj ju le povežemo na usmerjevalnik z navadnim omrežnim kablom, priključimo elektriko, po nekaj minutah pa že veselo oddajata mobilni signal. Pri tem je zanimivo, da naj bi celici namestil Si.mobilov tehnik, saj je v njih sprogramirana točna lokacija (naslov), ne smemo pa jih premikati z dogovorjene lokacije. To gre na račun naše zakonodaje, ki predpisuje oddajanje lokacije baznih postaj, predvsem zaradi morebitnih potreb reševalnih služb (klic na 112, torej). Postaja se prek VPN avtomatsko poveže na Si.mobilove strežnike, torej ni treba skrbeti za nastavljanje požarnih zidov in druge omrežne opreme.

Po vklopu femtocelice (oznaka N8023) je telefon takoj zapustil »prave« bazne postaje in se do Si.mobila povezal prek naše optične internetne povezave.

Po vklopu femtocelice (oznaka N8023) je telefon takoj zapustil »prave« bazne postaje in se do Si.mobila povezal prek naše optične internetne povezave.

Nam so v Si.mobilu sicer zaupali, da bomo celici res postavili na dogovorjeni lokaciji (v našem uredništvu), so pa te dostopne točke nastavljene tako, da se pri morebitni prestavitvi same zaklenejo, spremembo namreč zaznajo s spremembo zunanjega naslova IP. Predpogoj, da si omislimo dostopno točko, je povezava v splet z vsaj 512 Kb/s prenosa v splet in enako nazaj. V Si.mobilu sicer raje priporočajo 1 Mb v obe smeri (to velja za manjšo izmed dveh postaj, večja zahteva približno še enkrat hitrejšo povezavo) in fiksni naslov IP. Postaja sicer daje prednost telefonskemu pogovoru (ta zasede okoli 100 Kb/s podatkovne širine), a do motenj pri pogovoru kljub temu lahko pride, če zraven še na vso silo prenašamo kaj v splet. Manjša postaja, torej model 9361, je namenjena domačim oziroma manj zahtevnim uporabnikom, podpira do štiri klice hkrati, večja pa nekoliko zahtevnejšim (s temi postajami opremljajo poslovne stavbe) in podpira do osem vzporednih klicev.

Te postaje imajo sicer nekaj omejitev. Prva je ta, da oddajajo le omrežje 3G (HSDPA/HSUPA), kjer se uporablja podatkovni promet, ne pa tudi starejša 2G. So pa že na voljo tudi postaje 4G, a v Simobilu zaenkrat menijo, da še ni potrebe po njih. Zanimivo, da prehod s področja celice ven (torej na področje navadnih baznih postaj) deluje, prehod s področja, ki ga pokrivajo bazne postaje, na področje celice pa ne (prekine se nam klic). Gre za to, da se »prave« bazne postaje ne zavedajo obstoja celice, da bi predale klic.

Marsikateri uporabnik se bo vprašal, kakšno je »sevanje«, če imamo tako celico postavljeno v hiši. Tu ni bojazni, saj je sevanja manj kot pri navadnem usmerjevalniku WiFi. Slednji imajo v Evropi določeno najvišjo moč oddajanja 100 mW; manjša izmed dveh celic oddaja z močjo 20 mW, večja pa ravno 100 mW. Pri tem je zanimivo, da telefoni sami oddajajo z močjo od 20 mW navzgor – v teoriji lahko gredo tudi do 1 W. Pri tem je moč oddajanja odvisna predvsem od oddaljenosti od bazne postaje, kjer se moč na strani telefona veča z oddaljenostjo. Zaradi tega je lahko skupno sevanje pravzaprav manjše, če imamo tako majhno celico v neposredni bližini telefona, kot pa če lovimo neko bolj oddaljeno bazno postajo, ki telefon prisili v dvig moči.

Te celice sicer ponujajo že več let, a bodo v teh dneh prenovili ponudbo in jo resneje predstavili potencialnim strankam. Doslej so z njimi opremili že več manjših poslovnih prostorov (denimo restavracije, sploh tiste, ki so pod zemljo, denimo večje vinske kleti), športnih objektov (večje hale, ki imajo kovinsko konstrukcijo, torej so Faradayeve kletke) in poslovnih stavb.

V prvi fazi (od začetka maja) bodo storitev ponujali le svojim naročnikom fiksnega interneta, in sicer za slabe tri evre na mesec za majhno, oziroma slabih štirinajst evrov za veliko celico. Kasneje, enkrat jeseni, bo storitev na voljo tudi poslovnim naročnikom, ki uporabljajo fiksni internet drugih operaterjev. 

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki