Hiša v dlani

Ljubljanska Hiša eksperimentov je zanimiv in hvalevreden poskus tehničnega opismenjevanja naše mladine, zato lahko le pohvalimo zamisel, da se je del nje preselil tudi na naše pametne telefone.

Lokalno se lahko poigramo z ločevanjem smeti.

Hiša eksperimentov v stari Ljubljani je kraj, kamor smo z naraščajem že nekajkrat zašli. Otroci so si jo zapomnili kot nekaj zanimivega in zabavnega, obenem pa se tudi še česa naučijo. Polna je eksperimentov, ki jih lahko otroci (no, prav, tudi odrasli) sami sprožijo in opazujejo rezultate. Ogledajo si lahko, kako poenostavljeno je videti razpad radioaktivnega izotopa, uživajo v raznih optičnih iluzijah, v peščenih modelih, ki jih podira voda, navsezadnje se lahko tudi uležejo na fakirsko posteljo in se čudijo, da jim žeblji kože niso niti opraskali, kaj šele, da bi jo prebodli.

Aplikacija Hiša eksperimentov, ki je na voljo za Android in iOS, ni tako globoka, mišljena je kot dodatek, ki ga bodo najverjetneje uporabljali predvsem tisti, ki so v »pravi« Hiši že bili. Verjetno najzanimivejši del aplikacije je tisti, ki omogoča neposreden nadzor nad (žal le nekaterimi) eksperimenti v hiši – da, po telefonu lahko dejansko v živo spremljamo video posnetek dogajanja »na terenu«. Kako se majhni (foto občutljivi) robotki gibljejo glede na to, kako jim s tipkami na telefonu premikamo luč, kako vrtimo ploščo, ki nam grafično prikazuje Pitagorov izrek, kako se vrteča se vetrnica v odvisnosti od hitrosti utripajoče svetlobe navidezno ustavi in še kaj. Takih nadzorljivih eksperimentov ni veliko, a so zanimivi. Seveda pa jih lahko nadzorujemo le takrat, ko jih v živo ne uporablja kateri izmed »živih« obiskovalcev Hiše. Morda je to najbolje početi ob urah, ko je Hiša zaprta.

Nadzor nad eksperimentom, ki vizualno razloži Pitagorov izrek. S tipkama vrtimo okroglo ploščo.

S tipkami premikamo fotoobčutljive žužke, tako da jim premikamo/usmerjamo lučko.

Drugi deli aplikacije so manj ambiciozni, a uporabni. Tako je na voljo nekaj zapisov z eksperimenti, ki se jih otroci lahko lotijo doma, izberemo lahko celo nekaj lokalnih igric (npr. igra, ki uči ločevanje odpadkov). Celotno grafično podobo aplikacije krasijo res odlične Kosove risbice, ki otroka pritegnejo, enak učinek ima tudi izbran jezik, ki poskuša včasih zapletene fizikalne pojave predstaviti na zabaven način.

Žal aplikaciji manjka nekaj več dela na oblikovanju in prijaznosti delovanja, videti je, kot da so bili programerji najeti na hitro, da se je z izdelavo mudilo (mimogrede, aplikacija je sofinancirana s strani Evropske unije). Včasih ni najbolj jasno, kam nas bo pritisk na določeno ikono pripeljal (e-ksperimenti ali eksperišmenti?), prav tako niso najbolj logična navodila oz. vidni gumbi, na katere lahko pritiskamo s prsti. Tudi danes že obvezni gumbi za deljenje (česarkoli, lahko tudi le reklame za aplikacijo, če ne že samih eksperimentov) skorajda ne bi smeli manjkati. Pohvalno pa je, da je aplikacija na voljo tako v slovenščini kot angleščini, navsezadnje je namenjena tudi obiskovalcem »prave« hiše, saj si lahko z njo z branjem kode QR o eksperimentu preberemo kar na telefonu.

Kakorkoli, Hiša eksperimentov se je z aplikacijo preselila v navidezni svet telefonov, kar je zagotovo pravi korak, še posebej, če je le prvi izmed mnogih.  

Hiša Eksperimentov

Aplikacija za Android in iOS.

Kje: Google Play in Apple appStore.

Koliko: Brezplačno.

✓    Odlična zamisel, odlične Kosove risbice.

✗    Premalo intuitivna, s premalo opisi delovanja same aplikacije.