Električni Up!

Objavljeno: 27.9.2016 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Dosje | Revija: Oktober 2016 | Teme: avtomobil

Na cestah se počasi le začenjajo množiti električni avtomobili. Pred časom se jih je lotil tudi Volkswagen, zato smo tokrat preizkusili njihov model e-up!, enega cenejših in zato zanimivejših električnih modelov.

p je majhen mestni avtomobil, še nekoliko manjši od VWjevega Pola. Gre za avto, ki se res odlično znajde v ozkih uličicah in na prostorsko omejenih parkirnih prostorih, kljub temu pa ponuja presenetljivo veliko prostora v notranjosti. V dolžino meri dobre tri metre in pol, v širino dobrega 1,6 metra. Strešna linija je presenetljivo ravna, tako da je tudi zadaj dovolj prostora za višje potnike. Tudi za noge je, seveda glede na zunanje mere, presenetljivo veliko prostora, prtljažnika pa je za 250 litrov. Da je imel Volkswagen že pri načrtovanju tega avtomobila v mislih tako bencinski kot električni pogon, kaže že to, da je prtljažnik enako velik tudi pri električnem e-upu, saj so akumulatorji pospravljeni v dno avtomobila. Je pa električna izvedenka na voljo le v izvedbi s pet vrati.

Navdušeni smo bili tudi nad kakovostjo izdelave in izbranih materialov. To je sicer znano že iz bencinskega modela, a velja tudi za električnega. S tega stališča je boljši od Renaultovega Zoeja, ki smo ga preizkusili pred dobrim mesecem. Oprema je bila v preizkušenem modelu solidna, zelo koristen je tempomat, tudi zvočna parkirna tipala na zadnji strani bodo marsikoga navdušila, čeprav jih tako kratek avto po našem mnenju ne potrebuje. Preizkušeni model je imel sprednja sedeža nastavljiva po višini, to je sicer na voljo za doplačilo. Volan lahko prilagajamo le po višini, ne pa tudi po globini.

Kaj pa elektrika?

Glavna posebnost e-up! je seveda električni pogon. Ta ima največjo moč 60 kW oziroma 81 konjskih moči, kar je glede na težo avtomobila (1139 kg) solidno, ne sega pa v bolj športne višave. V praksi se električni motor odlično obnese in daje boljši občutek, kot obljubljajo številke na papirju. Pospešek do 100 kilometrov na uro je 12,4 sekunde, a ima voznik občutek, da je še nekoliko hitrejši od tega, sploh do prvih 50 km/h. Pri električnem motorju namreč ni potrebe po tem, da bi za doseganje optimalne moči (in navora) ostali znotraj določenega območja vrtljajev, kot to velja pri bencinskem ali dizelskem motorju. Tudi ni potrebe po menjalniku – pospešek je zato zelo zvezen, brez prekinitev, ki jih sicer povzroča menjalnik.

Hitrost je elektronsko omejena na 140 kilometrov na uro. Čeprav je to višje od najvišje dovoljene hitrosti na katerikoli cesti pri nas, bi si na trenutke želeli še malo več, sploh pri prehitevanju na avtocesti. Razumemo pa, zakaj taka omejitev, saj se poraba energije z naraščanjem hitrosti skokovito veča – zračni upor narašča eksponentno s hitrostjo.

Pri tem avtomobilu je seveda poraba oziroma varčevanje energije pomembnejše od zmogljivosti. V dno ima vgrajene litij-ionske baterije zmogljivosti 18,7 kWh. To je malenkost manj od Zoejevih 22 kWh, a je UP hkrati tudi dobrih 300 kilogramov lažji, zato obljublja praktično enak domet. Po uradnih podatkih naj bi z enim polnjenjem dosegli 160 kilometrov. Kot vedno je ta številka močno odvisna predvsem od načina vožnje, pa tudi od okoljskih dejavnikov, predvsem temperature. Kot vedo vsi, ki se jim je telefon na smučanju spraznil bliskovito hitro, se akumulatorji bistveno slabše znajdejo v hladnih razmerah. Če prištejemo še gretje potniškega prostora, je »bliskovitost« praznjenja avtomobilskega akumulatorja še bolj jasna. Tudi vročina ne koristi, pri tem dodatno »pomaga« tudi uporaba klimatske naprave.

Po našem mnenju (in izkušnjah) je 160 kilometrov sicer povsem dosegljiv cilj, a bo zahteval nekaj pozornosti. Na našem preizkusu se je izkazalo, da bi lahko z resno pazljivostjo dosegali tudi razdalje tam do 180 kilometrov, a to terja res pozorno vožnjo – z njo smo dosegali povprečno porabo okoli 9 KWh/100 km. Pri tem smo imeli vključen še posebej varčen način delovanja, imenovan »Eco Plus«. Avtomobil ima namreč poleg navadnega režima delovanja še »Eco« in »Eco Plus«, pri obeh omeji tako največjo moč kot tudi druge sisteme. Zanimivo, da pri drugi omeji tudi delovanje ogrevanja in klimatske naprave, z nadzornega zaslona izgine podatek o nastavljeni temperaturi, na voljo imamo le ročno nastavitev jakosti ventilatorjev. Način »Eco« sicer zmanjša največjo moč na 50 kW (67 KM), varčnejši »Eco+« pa na 40 kW (53 KM) in hitrost dodatno omeji na le 100 km/h. Primerno za navadno mestno vožnjo, z odločnim stiskom pedala pa lahko omejitev moči (in pospeška) v nujnih primerih tudi preskočimo.

Merilniki so povsem klasični, analogni, namesto obratov motorja vidimo trenutno moč, namesto nivoja goriva pa stanje akumulatorjev.

Domet je glede na velikost avtomobila in namembnost po našem mnenju dovolj dober. Gre za mestni avtomobil, ki bo pri mestni vožnji med polnjenji brez težav zdržal več dni. Ob rednem polnjenju (bodisi doma ali na hitrih polnilnicah) pa se lahko z njim peljemo tudi iz (na primer) Ljubljane v službo v Kranju ali celo do Postojne in nazaj. Z enim polnjenjem bomo prišli tudi iz Ljubljane do Kopra, a bomo morali tam računati na polnjenje. Toda v resnici lahko gre le za drugi avtomobil, »prvega« bomo še vedno uporabljali za vsako vsaj malce daljše potovanje.

O električnih polnilnicah za te avtomobile smo že podrobno pisali v prejšnji številki, zato tokrat le na kratko. E-Up ima klasični vmesnik IEC 62196 Type 2 za polnjenje na namenskih polnilnicah, pa tudi prilagojevalnik za priklop na domačo vtičnico. Pri slednji traja polno polnjenje okoli devet ur, pri polnilnicah pa se seveda močno razlikuje glede na moč polnilnic. Na hitrih polnilnicah, ki jih najdemo na avtocestnih bencinskih črpalkah, lahko računamo na polnjenje v dvajsetih minutah (vendar, pozor, kot smo zapisali v prejšnji številki, je cena električne energije tam višja od cene dieselskega goriva …). Priporočamo uporabo kake aplikacije za pametni telefon, ki prikazuje lokacijo in stanje polnilnic (denimo PlugShare, ki je na voljo tako za iOS kot za Android), ter smiselno načrtovanje poti. Priključek je na avtomobilu postavljen na sovoznikovo stran zadaj, torej tam, kjer je pri bencinskih in dizelskih avtomobilih navadno dostop do rezervoarja za gorivo. Avtomobil tudi omogoča, da takrat, ko je priključen na vir napajanja, vnaprej segreje kabino (recimo pred jutranjo vožnjo v službo), to možnost je imel tudi Zoe.

Navigacijska naprava, za katero so poskrbeli v podjetju Garmin, tako kot pri navadnem Upu kaže tudi podatke iz avtomobila – na voljo je tudi navidezni trener varčne vožnje.

Prihodnost

Ta trenutek je na voljo že kar nekaj različnih električnih avtomobilov, hitrost napovedovanja novih pa se počasi stopnjuje. Eden od zanimivejših prihajajočih takih modelov bo Chevroletov novi model Bolt, njegova evropska sestra bo Opel Ampera-e. Gre za avtomobil nižjega srednjega razreda, po velikosti torej bolj podoben Golfu kot opisanemu E-Upu, po napovedih naj bi z enim polnjenjem prevozil okoli 400 kilometrov. Tudi če bo v praksi nekoliko manj, je to za električne avtomobile še vedno soliden dosežek. Avtomobil naj bi stal nekaj več kot 30 tisoč evrov, na nekaterih evropskih trgih bo na voljo spomladi, kdaj bo prišel tudi v naše kraje, pa ni znano. Zanimiv konkurent bo tudi Teslin Model 3, ki bo nekoliko večji, cena naj bi bila podobna, domet pa nekoliko krajši – 320 kilometrov. Toda po napovedih ga bomo videli šele konec naslednjega leta, če ne bo nepredvidenih zamud.

Sami pa bolj kot omenjene modele pričakujemo počasno cenitev manjših, cenejših modelov, torej takih, kot je preizkušeni e-up ali Renaultov Zoe. Ti predstavljajo zanimiv potencial predvsem tistim, ki se več vozijo po urbanih središčih. Vsekakor bo razvoj električnih avtomobilov (in tudi drugih prevoznih sredstev) v naslednjih letih še zelo zanimiv.

Med vožnjo je tudi pri e-upu zelo opazna rekuperacija energije, tako pri navadnem zaviranju kot pri zaviranju z motorjem. Zelo zanimiva in koristna je možnost, kjer lahko nastavljamo moč takega zaviranja. Ko imamo ročko, ki nadomešča ročko menjalnika (z njo torej izbiramo med parkiranjem, prostim tekom, navadno in vzvratno vožnjo), v položaju »Drive«, se lahko z rahlimi nagibi levo in desno sprehajamo med tremi močmi zaviranja in rekuperacije, zadnja, četrta, pa je na voljo s potiskom ročice navzdol. Ta je presenetljivo močna, v močnejših načinih se zadaj celo prižgejo zavorne luči. Ob smiselni uporabi tega sistema večinoma sploh ne bomo potrebovali zavor.

Z ročko, s katero preklapljamo med parkiranjem, prostim tekom, vzvratno in navadno vožnjo, nadzorujemo tudi moč zaviranja z motorjem (in posledično moč rekuperacije energije).

Ena najboljših lastnosti tega avtomobila je lega na cesti. Po večini ocen je klasični Up, kar se tega tiče, že tako ali tako zelo hvaljen, električni model pa ima še to prednost, da ima zaradi postavitve akumulatorjev res nizko težišče. Nekaj resda odtehta tudi višja teža, a se čez hitre ovinke odlično drži ceste. Povratna informacija na volanu bi resda lahko bila malo boljša, a gre kljub temu za enega najbolj zabavnih majhnih avtomobilov.

V množici številk

Kakovostno notranjost smo že omenili, prijetno nas je presenetila zelo pregledna plošča z merilniki, ki deluje povsem analogno oziroma enako, kot smo vajeni že iz klasičnih avtomobilov. Poleg velikega sredinskega merilnika hitrosti imamo levo postavljen kazalec, ki kaže trenutno moč, ta lahko zaide tudi pod ničlo – takrat, ko zaviramo z motorjem in vračamo energijo v akumulator. V desnem spodnjem vogalu je še kazalec, ki kaže trenutno stanje akumulatorja, na sredini pa je seveda tudi majhen zaslon, na katerem si lahko nastavimo enega izmed številnih možnih podatkov.

Večina podatkov o vožnji je prikazanih na ločeni enoti, nameščeni nad sredino armaturne plošče. Gre za predelan navigator GPS podjetja Garmin, ki lahko prikazuje tudi klasične avtomobilske podatke. Kaže lahko vse, kar vidimo tudi na sredini med merilnikoma (torej hitrost, stanje akumulatorja itd.), obenem pa tudi vse podatke potovalnega računalnika (povprečna hitrost, čas vožnje, domet). Seveda deluje tudi kot povsem klasična navigacija, s tem, da nam prikazuje tudi pričakovani domet avtomobila glede na stanje akumulatorja – koristno. Pri tem upošteva tudi predvideno povprečno hitrost, torej da je domet na avtocestah nekoliko nižji kot na krajevnih cestah. Ta zaslon omogoča tudi prikazovanje pretoka energije (torej kaže, kdaj jo porabljamo in kdaj jo vračamo z zaviranjem), dodan je tudi virtualni trener varčne vožnje.

Kaj pa cena?

Velika omejitev električnih avtomobilov je seveda cena. Redna cena preizkušenega e-upa je bila v času pisanja 26.215 evrov, primerljiv bencinski Up (z motorjem 75 KM in sekvenčnim avtomatskim menjalnikom) pa stane le 10.737 evrov. Najcenejši model (z enakim motorjem, ročnim menjalnikom in tremi vrati) pa celo samo še 9715 evrov. Pri električnem lahko sicer računamo še na finančno subvencijo države, ki je 4500 evrov (Eko sklad, nepovratna spodbuda 39SUB-EVOB16), a gre kljub temu za razmeroma drago vozilo. Bo pa zato vožnja z njim zelo poceni.

Če ga bomo vedno priključili le v domačo vtičnico, bo strošek (ob nočnih električnih tarifah) vožnje le pol evra na sto kilometrov, če ga bomo ob tem občasno polnili še na polnilnicah (pri nakupovalnih centrih so te še vedno večinoma brezplačne, izjema so avtocestne, ki so zelo drage), pa še toliko manj. Izračun dejanskega stroška na dolgi rok je sicer zelo problematičen, saj ne vemo, kako se bodo gibale cene energentov (tako elektrike kot bencina), a pri prevoženih 20.000 km na leto lahko računamo, da se bosta električni in bencinski Up po strošku goriva izenačila ravno v desetih letih.

Pri tem nismo upoštevali, da potrebuje električni model načeloma bistveno manj servisov. Nima sklopke, filtrov goriva in zraka, olja itd. Pri tem pa je težko vedeti, kako se bo z leti obnašal akumulator. Pri Volkswagnu ponujajo osemletno garancijo na akumulatorski sklop (ali 160.000 kilometrov, kar je prej), pri tem pa naj bi dopuščali nekaj odstotkov izgube zmogljivosti. Kako bo na daljši rok, ne moremo napovedati, a smo že slišali za zgodbe, ko so lastniki električnih avtomobilov (konkretno Nissan Leaf) akumulatorje menjali že po štirih letih. To jih je stalo kar 8000 evrov, je pa res, da se cene akumulatorjev počasi znižujejo.

E-up je odličen predstavnik električne mobilnosti, glavni pomislek je po našem mnenju le cena oziroma skupni strošek avtomobila. S takim avtomobilom večina uporabnikov pač ne naredi dovolj kilometrov, da bi se jim glede na bencinski model kdaj »izplačalo«. A resnici na ljubo je nakup avtomobila redko le čisto logična izbira, veliko pomenijo tudi želje posameznika, te nihajo od videza do občutka med vožnjo, pa še kup drugih, težko definiranih vprašanj. V tem pogledu smo nad avtom navdušeni, saj ponuja odlične vozne lastnosti, dobro izdelavo in nizke stroške obratovanja. Morda omenimo še to, da so počasi na voljo tudi rabljeni modeli, najcenejšega (dve leti starega) smo opazili za nekaj več kot 10.000 evrov. 

Volkswagen E-Up!

Električni avtomobil.

Izdeluje: www.volkswagen.com

Posodili: www.span.si

Cena preizkušenega modela (brez subvencije): 26.215 EUR.

Subvencija je 4500 evrov.

Moč: 60 kW (81 KM).

Domet (po standardu NEDC): 160 KM.

Za: Kakovost izdelave, vozne lastnosti, varčnost delovanja.

Proti: Cena.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki