Brezžično čvekanje

V vsakem, še tako majhnem naselju je na seznamu brezžičnih točk, ki jih zazna poljuben telefon, morje omrežij. Lahko dostopne vroče točke so med drugim v vaški gostilni, pri gasilcih ali pri sosedu. Z internetom smo povezani skorajda sleherni trenutek. Če ne gre drugače, pametnjakoviča v žepu zvežemo z njim mobilno. Ob spletkarjenju se nam porajajo dvomi o opravičljivosti mobilnih klicev in besedilnih sporočil. Jih res ne bi mogli izvajati zgolj prek interneta?

Starosta Skype se z novinci telefonije VoIP bori s širjenjem lastnih zmožnosti, od video klicev do prevajanja v realnem času.

Ob besedni zvezi »klici prek interneta« najprej pomislimo na Skype. Starosta spletnega čvekanja, ki je trenutno v lasti Microsofta, nas razveseljuje že vse od leta 2003. Gre za nadvse priljubljen in razširjen program, na najrazličnejših platformah (računalniki, telefoni, igralne konzole) ga uporablja več kot 300 milijonov ljudi. Pogovori med uporabniki aplikacije so brezplačni, klici v druga omrežja pa se obračunavajo po veljavnem ceniku. Skype je predstavnik telefonije VoIP. Glas se v njegovem primeru prenaša ob pomoči internetnega protokola (IP). Poleg glasu zna Skype po internetu prenašati tudi sporočila, datoteke, video in konferenčne klice. Široka raba in razširjenost sta pripomočku prinesla nemalo težav. Med uporabniki ne najdemo skorajda nikogar, ki bi imel o njem povedati kaj lepega. Vsi bi uporabljali druge programe, ko jih ne bi sogovorniki prisilili v rabo Skypa. Ker je bil Skype praktično prvi, ki je svetu ponudil brezplačne klice, mu je primat pač težko odvzeti.

Med prvimi, ki s pridom izkoriščajo Skypove težave, je Viber. Ponaša se s kakovostnim zvokom, enostavno registracijo, ki ne zahteva uporabniškega računa, ter podporo večine mobilnih operacijskih sistemov. Zmožnosti so na vseh platformah enake. Vidi se, da je pripomoček nastal s pametnjakoviči v mislih, zlahka nadomesti dežurno aplikacijo za klicanje, souporablja krajevni (ali oblačni) imenik ter zgodovino dogodkov na mobilnem telefonu. Preklapljanje med brezžičnim in mobilnim signalom mu gre dobro od rok. Če se telefon zna povezati z mobilnim podatkovnim omrežjem, Viber klica kljub nedosegljivosti začetnega brezžičnega omrežja ne prekine.

Priljubljeni Viber zna preklapljati med brezžičnim in mobilnim signalom, ne da bi uporabnik med klicem opazil spremembo.

RedPhone :: Private Calls

Ker se pripomočki VoIP množijo kot gobe po dežju in jih ponujajo tudi velikani, kakršen je Google, se manjši igralci znajdejo z nišnimi izdelki. RedPhone za operacijski sistem Android (v okolju iOS mu je enakovredna aplikacija Signal) tako ponuja brezplačne šifrirane klice prek poljubnega brezžičnega omrežja (in seveda tudi z mobilno povezavo v internet).

RedPhone izvrstno sodeluje s privzeto aplikacijo za klicanje. Ob izboru prijatelja z isto aplikacijo na drugi strani nam sam ponudi šifriranje klica.

Ob zagonu se registriramo s pomočjo telefonske številke. Ker prijava zahteva prejem besedilnega sporočila SMS, uporaba na tablici z osamljeno brezžično povezavo ne bo mogoča. Brez ustvarjanja uporabniškega računa in nepotrebnih gesel je začetek dela s programom RedPhone sila preprost. Rdeči telefon s seznama stikov samodejno poišče uporabnike, ki ga že uporabljajo, druge nevedneže lahko vanj posvetimo sami. Uporabniški vmesnik je podoben klasičnemu, pozna priljubljene sogovornike in zgodovino klicanja. Dobro sodeluje s privzetim programom za klicanje. Med klicanjem uporabnika, ki ima v telefonu nameščen RedPhone, nam sistem sam predlaga šifriranje povezave. V današnjem času, ko lahko poleg NSA, krajevne policije in nadobudnežev z doma izdelanimi baznimi postajami prisluškuje pogovorom skorajda že vsak, taka zaščita ni od muh. RedPhone gre še korak naprej, na željo uporabnika preveri pristnost sogovornika. Živo overovljanje pošlje obema dvobesedno geslo. Če smo v dvomih, da je na drugi strani pravi človek, sami povemo v mikrofon prvo besedo gesla in od sogovornika zahtevamo drugo. Tako RedPhone kot enakovreden izdelek v operacijskem sistemu iOS (Signal) uporabljata znani varnostni protokol ZRTP, ki ga je izumil Philip Zimmermann, znan predvsem po programski opremi PGP. Šifriranje je 128-bitno (AES) in naj bi bilo varno tudi pred organi, kot je že omenjena agencija NSA. Aplikaciji sta brezplačni, saj ju financira več različnih virov, med drugim tudi fundaciji Shuttleworth in Open Technology Fund.

Nanu - free calls for everyone

Drug, manjši, a krajšega ogleda vreden pripomoček za klicanje VoIP je Nanu. Priporočamo ga predvsem uporabnikom, ki bi občasno poklicali kakšno stacionarno številko. Poleg klicev znotraj aplikacije ponuja Nanu brezplačno čvekanje z imetniki običajnih telefonskih priključkov. Med državami, kamor lahko kličemo, je tudi Slovenija. Žal je naša domovina za zdaj navedena zgolj med enainštiridesetimi državami, kjer so omogočeni zastonjski klici stacionarnih telefonov, ne pa tudi poziv mobilnih. Slednje trenutno uživajo v devetih državah po svetu. A to ne pomeni, da tja ne moremo klicati. Za nameček v podjetju Nanu obljubljajo, da nameravajo oba seznama širiti, dokler ne bo pokrita sleherna država na zemeljski obli. Ob registraciji nam je podarjenih 15 brezplačnih minut, pogovori s prijateljem, ki ima v telefonu nameščeno isto aplikacijo, se od podarjene kvote ne odštevajo. Dodatne minute pridobimo, če prenesemo katerega od programskih izdelkov, promoviranih v aplikaciji. Klici delujejo solidno, reklame, ki jih Nanu predvaja med čakanjem na povezavo, so nemoteče. Nanu je ena redkih takih storitev, ki uradno podpira celo 2G povezave. To bodo cenili predvsem uporabniki, ki živijo na območjih s šibkejšo mobilno povezavo.

Dodatne minute za brezplačno klicanje zunaj aplikacije Nanu dobimo s prenosom promoviranih programov.

Klici prek brezžičnih omrežij

Klicev prek brezžičnih omrežij ne gre zamenjevati s storitvami VoIP. Na oko ista stvar je povsem druga zver. Če je VoIP predvsem v domeni tako imenovanih »over the top« podjetij (Google, Facebook), so klici prek WiFija zgolj stvar operaterja. Veliko prahu je okoli klicanja prek brezžičnih omrežij nedavno dvignil Apple, ko je zmožnost zapekel v telefona iPhone 6 in iPhone 6 Plus. Gre za premeteno zamisel, kako zmanjšati čas nedosegljivosti in obenem prihraniti kakšen evro. Poleg Appla so jo posvojili tudi izdelovalci najnovejših in zmogljivejših Androidov (Note 4, Nexus 6). V osnovi gre za sprejemanje klicev in besedilnih sporočil v poljubnem brezžičnem omrežju. Ko med klicem zapustimo območje brezžičnega signala, zna telefon samodejno preklopiti na mobilno omrežje, ne da bi bil klic prekinjen.

Prednosti takega pristopa je več. Poleg omenjenega samodejnega preklapljanja med omrežji in pokrivanja sivih področij s slabim mobilnim signalom so tu še storitve, neodvisne od zakupljenega paketa. Porabljenih minut in SMSjev naj v brezžičnem omrežju ne bi šteli, kako bo v praksi, pa bo pokazal čas. Za razliko od klicev VoIP (Voice over IP) brezžični ne potrebujejo dodatne programske opreme, spletnega računa ali finančnih sredstev, s katerimi pokrivamo klice v druga omrežja.

Tehnologija, ki jo po svetu poznajo pod kratico GAN (Generec Access Network), ni nova. Gre za način, kako mobilne pakete, ki zvežejo glasovni klic (ali dostavijo besedilno sporočilo), prisiliti, da za početje namesto baznih postaj uporabijo poljubno brezžično omrežje. Klic gre z mobilnega telefona najprej v internet, tam pa ga prestreže krmilnik GAN (naprava, ki nadomesti bazno postajo). Z nastankom novejših telefonov z Applovo šestico na čelu so brezžični klici dobili svež zagon. Klici prek brezžičnega omrežja so v domeni operaterja. To pomeni, da zanje veljajo ista pravila kot pri običajnih pogovorih. Operaterji morajo zagotavljati klice na pomoč, zadostno stopnjo varnosti in druge priboljške, ki veljajo za vse storitve v njihovem omrežju. Dodatno težavo jim predstavlja pljuvanje v lastno skledo, saj z nagovarjanjem uporabnika k uporabi VoWiFi (Voice over WiFi) zarežejo v kos pogače, ki predstavlja zaslužek od tradicionalnih klicev. V ZDA, kjer se je zaradi drugačne tehnologije 2G/3G omrežij VoWiFi (z roko v roki z VoLTE) pojavil prej kot v Evropi, večina operaterjev kljub teoretični brezplačnosti klice po brezžičnih omrežjih še naprej tako ali drugače zaračunava.

Zanimalo nas je, kdaj bomo prek domačega omrežja z mobilnim telefonom lahko brez dodatnih aplikacij in storitev klicali tudi v Sloveniji. Povprašali smo oba največja operaterja. V Simobilu nameravajo najprej vzpostaviti VoLTE, ki je nujen za dobro uporabniško izkušnjo klicev po brezžičnih omrežjih. V Sloveniji lahko klice prek mobilnega omrežja LTE pričakujemo v naslednjih nekaj mesecih. Bržčas mu bo takoj za petami tudi VoWiFi.

Enako menijo tudi v Telekomu Slovenije, kjer takih teženj že dolgo ne skrivajo več. S Komunikatorjem so že v preteklosti omogočili klice prek brezžičnih omrežij. Ker je aplikacija na njihovih mobilnih telefonih privzeto naložena, odpadejo dodatne komplikacije na strani uporabnika. Nekaj časa so se celo poigravali z mislijo, da bi omogočili prehajanje med brezžičnim omrežjem in mobilno povezavo, ki ne bi prekinilo aktivnega klica, a so si zaradi razmaha LTEja premislili in sile raje uprli v mobilno povezavo nove generacije. Zaradi tehnologije, ki je v Evropi olajšala sobivanje omrežij 2G/3G in LTE, še zdaj ni mogoč govor prek najhitrejšega mobilnega omrežja. Čeprav telefonov, ki bi podpirali VoLTE in VoWifi, v Sloveniji še ni veliko, se zavedajo, da se stanje lahko spremeni čez noč. Ker ne bi želeli, da jih potrošniki prehitijo, so pripravljeni na menjavo jedra in programsko nadgradnjo baznih postaj. Uvajanja VoLTEja se bodo lotili še letos.