Bitcoinov in iger!

Objavljeno: 31.5.2016 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: Junij 2016

Morebiti se bo zdelo neverjetno, a povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah je v zadnjih letih bolj kot nove računalniške igre spodbujalo rudarjenje kriptovalut. Izračunavanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. A stvari se vračajo v ustaljene okvire tudi v grafičnem svetu …

Večina povprečnih uporabnikov grafične kartice še vedno uporablja predvsem za igranje iger, za to so bile navsezadnje tudi ustvarjene. Doseganje čim višjega števila prikazanih sličic na sekundo je tisto, kar razveseljuje igričarje. Čim več jih je, tem bolje. In če to grafična kartica zmore v kar najvišji ločljivosti oziroma vsaj taki, kot jo zmore računalniški monitor, še toliko bolje.

Izbira sodobne grafične kartice je, kljub temu da res zmogljive grafične procesorje izdelujeta le dva izdelovalca (AMD in Nvidia), precej zapleteno opravilo. Njune procesorje, ki so na voljo v skoraj ducat različicah, namreč na svoje tiskovine vgrajuje skoraj deset različnih izdelovalcev in jih opremlja z različnimi pomnilniki in hladilnimi sistemi. Razlike med grafičnimi karticami enakih oznak torej so in včasih tudi odločajo o nakupu tega ali onega modela.

Z računanjem kriptovalut z grafičnimi procesorji se tokrat nismo ukvarjali. Je pa vedno dobro vedeti, da lahko naša najnovejša grafična kartica v svojem »prostem času« tudi služi denar – čeprav bo glede na trenutno stanje (beri: tečaje) na borzah kriptovalut morebiti komajda poravnala račun za porabljeno električno energijo.

Tokratni veliki preizkus grafičnih kartic je zato obsegal le preizkus delovanja v aktualnih igrah, mišice pa je napenjalo kar 13 kandidatk iz različnih taborov. Za lažji (in hitrejši) pregled, kakšna hierarhija trenutno vlada v svetu grafičnih kartic, smo pripravili ustrezno tabelo.

Poznavalci grafičnih kartic se morebiti sprašujete, zakaj smo se za veliki test odločili prav sedaj, ko lahko v nekaj mesecih pričakujemo povsem nove arhitekture grafičnih procesorjev obeh znamk (AMD Polaris in Nvidia Pascal). Nvidia nas je, denimo, s predstavitvijo nove generacije presenetila vsega teden dni po koncu našega preizkusa. Nihče ne zna natančno napovedati, kdaj bo nove kartice predstavil tudi AMD, še manj, kdaj bodo dejansko na voljo (sploh pa naprodaj v Sloveniji). Ocenjujemo, da bi nove kartice lahko izdali šele proti koncu leta. Poleg tega ima trenutno stanje v svetu grafičnih kartic tudi zelo spodbuden učinek – oba izdelovalca se zavedata, da morata čim prej prodati čim več trenutne zaloge grafičnih kartic, zato sta ustrezno nižala cene, to pa nam poenostavi ocenjevanje. V preteklosti se je namreč rado primerilo, da je bil posamezen model grafične kartice četrtletje ali dve »v akciji« in je zato vodil po razmerju cena/zmogljivost. V nadaljevanju boste dobili precej natančno sliko, katera grafična kartica vam ponuja največ za odšteti denar, oziroma katero grafično kartico v posameznem cenovnem razredu kupiti.

AMD Radeon R7 360. Med grafičnimi karticami s procesorjem AMD Radeon R7 360 smo tokrat preizkusili model Sapphire NITRO R7 360 2G D5, ki se je izkazal na več področjih. To je najcenejša kartica na tokratnem preizkusu in obenem tudi najmanjša po zunanjih merah. Cenovno najdostopnejša kartica iz generacije AMD Radeonov z oznako 3xx ima v rokavu vrsto adutov. Njen delovni takt presega gigaherc (Sapphire jo je celo rahlo navil na 1060 MHz), hitrega pomnilnika GDDR5 je dva gigabajta, v grafičnem jedru pa se gnete več kot dve milijardi tranzistorjev. Vse skupaj zadostuje za zelo posrečeno in uravnoteženo kartico, pa čeprav s spodnjega segmenta ponudbe, kjer je navadno največja gneča. Po zmogljivostih se grafična kartica uvršča med kartici Nvidia GeForce GTX 750 in GTX 750 Ti, ki smo ju v preteklosti že priporočili kot dober nakup. Radeon R7 360 iztisne iz sebe ravno še dovolj zmogljivosti, da bomo ob malo bolj konservativnih nastavitvah še vedno lahko poganjali igre v polni visoki ločljivosti (1080p) ali pa v visoki ločljivosti (720p) in z vsemi grafičnimi bonbončki. Glede na zmogljivosti je količina pomnilnika (2 GB) pričakovana, dodatna količina pomnilnika pa bi nam bržkone omogočila prikaz še kakšne podrobnosti, a k doseganju višjega števila sličic v igrah ne bi bistveno pripomogla.

Malce manj všeč nam je poraba energije – ta je višja kot pri konkurentkah, a ker se na mesečnem obračunu pri grafični kartici tega ranga še vedno meri v centih, prav velike zamere ne gojimo. So nam pa všeč skromne zunanje mere, ki pomenijo, da lahko to kartico, kot že omenjeno, vgradimo tudi v manjša računalniška ohišja (tudi tista z oznako ITX). Sapphire je kartico opremil s tremi osnovnimi vmesniki (DVI, HDMI in DisplayPort). To pomeni, da lahko nanjo priklopimo tudi do tri računalniške monitorje, pri čemer lahko kartica sliko namizja prikazuje tudi v ločljivosti 4 K (4096 x 2160 pik). 110 evrov, kolikor za kartico želijo prodajalci, je zelo dobra cena, a igričarji se moramo zavedati, da je omenjena kartica že danes na robu zmogljivosti pri igranju v ločljivosti 1080p.

AMD Radeon R7 370. Grafični procesor Radeon R7 370 je za poznavalce že star znanec, saj je v bistvu le preimenovani Radeon R7 265, ta pa je še pred novo inkarnacijo predstavljal tehnično preobleko za model Radeon HD7850. Grafično srce ima 1024 senčilnih cevovodov, za to, da z njim opremljene kartice še vedno napenjajo in razkazujejo mišice, pa sta še najbolj zaslužna 4 GB hitrega pomnilnika GDDR5 in 256-bitno pomnilniško vodilo. Na naš preizkus sta priromali kar dve kartici, in sicer model Asus Strix in Sapphire NITRO, obe s 4 GB hitrega pomnilnika GDDR5. Obe se hvalita z učinkovito in tiho hladilno rešitvijo, sestavljeno iz vročecevne zasnove hladilnih rež, čez katere pihata dva srednje velika ventilatorja.

Same zmogljivosti kartic niso več vrhunske, a bosta brez težav tekoče poganjali praktično vse aktualne igre v polni visoki ločljivosti. 4 GB hitrega pomnilnika pa je zagotovilo, da tudi v prihodnje, ko bodo na voljo še novejše in grafično bogatejše igre, Radeon R7 370 ne bo prav hitro opehal. Velika pomanjkljivost te kartice je le starejša zasnova, ki podporo grafični knjižici DirectX ustavi pri različici 11.2. K sreči AMD ohranja podporo vtičniku Mantle, tako da so novejše igre po zaslugi omenjene tehnologije deležne opaznih pohitritev. Stara zasnova ima dodatno pomanjkljivost, in to zelo očitno – poraba energije je s 150 W TDP za prikazane zmogljivosti po današnjih merilih zelo visoka, zato kartico lahko označimo za požrešno.

Praktični preizkus je pokazal, da je Asusova kartica za odtenek hitrejša od Sapphirove (ne nazadnje ima tudi nekaj deset MHz višji delovni takt), obe pa lahko pohvalimo za tiho delovanje. Slednje dosežemo še toliko lažje, če v grafičnem gonilniku nastavimo želeno (zgornjo) mejo prikaza števila sličic na sekundo. Tako, denimo, lahko postavimo mejo 50 FPS, ki je več kot dovolj za tekoče igranje iger, kartica pa se ne bo naprezala do roba svojih zmogljivosti, kot bi se sicer. Tako bomo poskrbeli za znatno nižjo ustvarjeno toploto, hrup in ne nazadnje tudi manjšo porabo energije.

AMD Radeon R9 380. Tudi za modele Radeon R9 380 težko rečemo, da so povsem novi. Omenjeni grafični procesor ima sredico Tonga in po tehničnih podatkih spominja na »nabildan« model Radeon R9 285. Na površini 366 mm2 se gnete pet milijard tranzistorjev, ki sestavljajo 28 ukaznih enot s 1792 pretočnimi procesorji. Preizkusili smo Asusovo kartico Strix Gaming, opremljeno s 4 GB pomnilnika GDDR5 in sorodno hladilno rešitvijo kot pri modelu R7 370. Z bolj vročo kartico ima hladilna rešitev nekoliko več dela, zato je prijetno tiha na namizju, a slišna, toda ne moteče, ob igranju iger. Razmeroma zmogljiv grafični procesor terja svoj davek tudi pri porabi električne energije. TDP kartice je postavljen na 190 W, kar ni malo, kljub temu pa kartica omogoča še nekaj svobode pri navijanju, saj lahko prek dveh 6-nožičnih priključkov za napajanje in reže PCIe X16 dobi do 225 W. Kartica podpira številne starejše in novejše tehnologije prikaza slike, kot so LiquidVR, Freesync, Eyefinity, VSR, DirectX 12, Mantle (Vulkan) in OpenGL.

Radeon R9 380 se v praksi izkaže z zmogljivostmi, saj brez težav poganja prav vse igre v polni visoki ločljivosti (tudi s po 60 sličicami na sekundo), ločljivost 2560 x 1440 pik pa se zdi kot naročena zanj – z redkimi izjemami bomo lahko v tej ločljivosti tekoče igrali skoraj vse igre. 4 GB video pomnilnika resnično pripomore k igranju v visokih ločljivostih, pa tudi kadar bi igro raje poganjali na dveh monitorjih hkrati. Po razmerju zmogljivosti glede na ceno se kartica resnično izkaže in je vsekakor vredna 50 evrov doplačila v primerjavi z modelom R7 370.

Ena od zanimivih možnosti je tudi igranje (seveda v nekoliko zmanjšani ločljivosti) na dveh monitorjih. Kartica lahko sliko pošilja na do tri zaslone. V ta namen lahko uporabimo štiri posrečeno izbrane priključke, in sicer DVI-D, DVI-I, HDMI in/ali Display Port 1.2. Slednja podpirata prikaz slike do ločljivosti 4K, prek vmesnikov DVI pa bomo ločljivost nastavili le do 1600p oziroma 1080p.

AMD Radeon R9 390. Preizkušeni Gigabyte Radeon R9 390 G1 Gaming je razmeroma velika kartica, no, predvsem je dolga. Kljub temu je uspelo tajvanskemu izdelovalcu poskrbeti za hladilno rešitev, ki jo sestavljata le dva 90 mm ventilatorja, večina konkurentov pa se je odločila za uporabo kar treh. Gigabytova zasnova ima precej prednosti – dva večja ventilatorja ob delovanju ustvarita manj hrupa, premakneta pa približno enako zračno maso, torej njuna učinkovitost v nobenem trenutku ni vprašljiva. No, razen v povsem tihem načinu, ko se sploh ne vrtita, a to je v praksi ob igranju iger zelo redko dosegljivo. Se pa zna zato kartica povsem umiriti pri delu na namizju in nas razveseliti s tišino.

Radeoni R9 390 so že od svoje predstavitve naprej znani kot vroči procesorji. Ne le po svoji zaželenosti, tudi po veliki porabi energije. TDP kartice, ki je postavljen na neskromnih 250 W, z navijanjem zleze še precej višje. A za vso vloženo električno energijo dobimo v zameno zares veliko hitro prikazanih sličic v igrah pri praktično vseh ločljivostih. Ta kartica je prava izbira za igričarje, ki so prerasli polno visoko ločljivost. Večino iger namreč brez težav tekoče poganja v ločljivostih 2560 x 1440 ali 2560 x 1600 pik in z vklopljenimi vsemi elementi lepšanja slike. Za to je poleg širokega, kar 512-bitnega pomnilniškega vodila zaslužna predvsem izjemna količina grafičnega pomnilnika – omenjena grafika je bila edina na tokratnem preizkusu, ki se je lahko pohvalila s kar 8 gigabajti pomnilnika za shranjevanje tekstur. Preskok stopničko više, torej v ločljivost 4K, se vendarle izkaže za kar velik zalogaj, zato mora igralec pristati na nekaj kompromisov pri izrisu podrobnosti. Večina igričarjev se bo strinjala, da se »resne« grafične kartice začnejo šele v tem zmogljivostnem in cenovnem razredu.

Glede na energijsko požrešnost kartice velja ob nakupu – 350 evrov ni malo denarja – k ceni morebiti prišteti še znesek za zmogljivejši napajalnik (ta nasvet je pravzaprav univerzalen za vse premijske kartice), izdelovalec priporoča uporabo vsaj 600 W modela.

AMD Radeon R9 Fury. Kartice AMD Radeon R9 Fury predstavljajo predzadnjo stopničko v ponudbi grafičnega giganta. Mi smo preizkusili Gigabytov zračno hlajeni model, ki prav tako sodi med ene največjih kartic na preizkusu, saj masivna hladilna rebra z bakreno vročecevno zasnovo prekrivajo kar trije ventilatorji. Na sredini tiskovine se namreč poti grafično srce po imenu Fiji, ki bije z gigaherčnim taktom. Vanj so inženirji strpali kar 8,9 milijarde tranzistorjev, ti pa sestavljajo 3584 senčilnih enot in 224 enot za obdelavo tekstur. Z namenom doseganja kar najboljših zmogljivosti so razvijalci procesor sparili s t. i. pomnilnikom visoke prepustnosti HBM (High Bandwidth Memory), ki zmore več kot trikratno prepustnost v primerjavi s pomnilnikom GDDR5 in je hkrati energijsko učinkovitejši. Slednje je zelo pomembno, saj bi drugače ta grafična pošast, ki ima že tako termalno ovojnico postavljeno na 275 W, porabila še precej več energije. Da je ne bo, skrbi tudi v procesor vgrajena zaščita proti pregrevanju.

Igranje iger s kartico Radeon R9 Fury je pravi balzam, saj pri ločljivosti 2560 x 1440 pik zlahka drži število sličic nad 60, kolikor jih, denimo, še zaznajo naše (izurjene) oči. Ko letvico premaknemo na ločljivost 3840 x 2160 pik (4K/UHD), tudi R9 Fury težje zadiha, a zgolj v nekaterih zahtevnejših igrah malce zakašlja, drugače pa je igričarska izkušnja večino časa zelo dobra, celo odlična. V bistvu bi si glede na ceno grafične kartice želeli le podvojeno količino pomnilnika (torej 8 GB), ki bi bila v primeru igranja v ultra visoki ločljivosti dobrodošla. Radeon R9 Fury tako vsekakor omogoča igranje v ločljivosti 4K v večini novejših iger s srednjo nastavitvijo izrisa količine podrobnosti. Četudi se to ne sliši prav »seksi«, je vendarle precej lepše od igranja pri kateri izmed nižjih ločljivosti z vklopljenimi vsemi mogočimi grafičnimi elementi.

Če upoštevamo, da trije ventilatorji pošteno opravljajo svoje delo, je kartica med delom razmeroma tiha, ob samodejno znižanih delovnih frekvencah na namizju pa povsem tiha. Pri igranju pri višjih ločljivostih delovanje ventilatorjev sicer slišimo, a ni moteče. Ne glede na učinkovito hladilno rešitev je žal navijalski potencial kartice med najslabšimi.

AMD Radeon R9 Fury X. Gigabyte nam je odstopil na preizkus tudi najzmogljivejšo kartico iz tabora AMD, model Radeon R9 Fury X. Ta ni le preprosta nadgradnja modela Fury, temveč velja za prestižno kartico, na to kaže že velikanska embalaža. Ko jo odpremo, kaj hitro ugotovimo, da še zdaleč ne gre zgolj za grafično kartico, temveč za pravo umetniško delo. AMD je izdelovalcem zapovedal, naj za kartice Fury X uporabijo najboljše, kar imajo. Gigabytova kartica je tako kot vse druge opremljena s sistemom vodnega hlajenja z zaprto zanko, ki skrbi za kar najučinkovitejše odvajanje toplote z vročega čipa in okoliških komponent (v bistvu se na sodobnih grafičnih karticah daleč najbolj grejejo napajalni sklopi). Tako na sami kartici ni nobenega ventilatorja, zato pa ta svoje delo opravlja na namenskem hladilniku vodnega hlajenja, kjer ohlaja vodo, ki kroži skozi tanke reže.

Fury X premore kar 4096 procesnih enot, takt nekaj deset MHz čez gigaherc in 4 GB ultra hitrega pomnilnika HBM. Ker grafično kartico hladi voda, so ji inženirji tudi odstranili »termalne zavore«, zato jo lahko zanesenjaki navijajo do onemoglosti, le ustrezno zmogljiv napajalnik (750 W ali več) naj si prej omislijo. AMD je za čip Fiji razvil tudi nekaj novih algoritmov vzporedne obdelave podatkov, zato ta kartica zmore zavidljivih 8,6 TFLOP matematične moči. Da pa bi je vendarle ne kupovali predvsem ljudje, ki radi računajo kriptovalute, so inženirji poskrbeli z manj razumljivim ukrepom omejevanja dela s 64-bitno plavajočo vejico na zgolj šestnajstino omenjene vrednosti. S tem so se resda elegantno izognili reklamacijskim zahtevkom (matematično vprežene kartice praviloma delujejo v režimu 24/7). Bodi dovolj o matematiki, zanimajo nas le še številke v igrah. Radeon R9 Fury X je pričakovano pometel z vso konkurenco na tokratnem preizkusu, kar ni presenetljivo, in kot edini postregel z zares odlično igričarsko izkušnjo v ločljivosti 4K. Edina resna zamera, poleg pregrešno visoke cene, ostaja omejena količina pomnilnika. Čeprav se zdi ta hip naše izpostavljanje te pomanjkljivosti podobno dlakocepljenju, pa bodo že nekatere letos napovedane igre in igre prihodnjega leta pokazale, da so na grafičnih karticah z velikanskimi količinami pomnilnika lahko videti še znatno bolje.

Stara zasnova nekaterih kartic ima očitno pomanjkljivost v visoki porabi energije. Novejše kartice so res varčne.

GeForce GTX 950. Nvidia vstop v resno igranje omogoča z modelom GeForce GTX 950, ki je najšibkejši model iz družine 9xx, a še vedno zelo spodobna grafična kartica. Preizkusili smo kar dve, izdelovalcev Gigabyte in Zotac. Razlikovali sta se predvsem po hladilni rešitvi, saj je čez hladilna rebra Gigabytove kartice pihal en, čez Zotacova pa dva ventilatorja. Ne le na prvi pogled, tudi podatki o delovni temperaturi so pokazali, da je Zotacova »navijalsko usmerjena« kartica AMP! nekoliko učinkovitejša pri odvajanju toplote, zato je bila dlje časa tudi povsem tiha, saj sta se ventilatorja ob manjših obremenitvah nehala vrteti, drži pa tudi nasprotno: med resnim igranjem svoje delo opravljata resno in slišno. Ob polni obremenitvi je Gigabytov hladilnik prijaznejši do ušes, pa čeprav zato kartica deluje kakšno stopinjo topleje (in niti približno ni blizu nevarnih temperaturnih meja).

Ameriški izdelovalec je opravil odlično delo pri snovanju grafičnega procesorja, saj je ta resnično varčen (TDP kartice je vsega 90 W), a glede na porabljeno energijo solidno zmogljiv. V kombinaciji z dvema gigabajtoma pomnilnika GDDR5 gre za kartico, ki je sposobna sodobne igre zvečine poganjati v polni visoki ločljivosti (posebej igre, pisane za DirectX 11), le pri najzahtevnejših naslovih bo pač treba zamižati na eno oko (in se sprijazniti z nekoliko manj »grafično bogatimi« nastavitvami). V nekaterih starejših igrah nam je uspelo shajati celo z ločljivostjo 2560 x 1440 pik, ločljivost 4K pa je razen prikazovanja slike na namizju in v aplikacijah preprosto prevelik izziv.

GeForce GTX 950 je v bistvu zelo posrečena kartica, saj zlahka premaga (bistveno) cenejši Radeon R7 360 in večinoma tudi malce dražji Radeon R7 370. Ko upoštevamo še porabo električne energije, ni težko ugotoviti, kdo je kralj spodnjega srednjega razreda. A tudi 160 evrov ni malo denarja in tu je naslednja dilema: za petdesetaka več se dobi še precej boljša kartica.

Večino grafičnih kartic lahko tokrat pohvalimo za tiho delovanje. Tako tihega preizkusa še ni bilo.

Nvidia GeForce GTX 960. Tudi kartica GeForce GTX 960 temelji na prilagojeni arhitekturi Maxwell, ki slovi kot izjemno učinkovita. V tem primeru je srce grafični procesor z oznako GM206, sestavljen iz 3,5 milijarde tranzistorjev, nameščenih na površino, ki obsega 294 mm2. Na preizkus smo dobili dva primerka, ki se tokrat nista ločila le po hladilni rešitvi, temveč tudi po količini pomnilnika. Zotacova kartica je shajala z 2 GB grafičnega pomnilnika, na Asusovi kartici Strix pa ga je bilo kar 4 GB. Se to na grafični kartici srednjega razreda pozna? Se, a nemara manj, kot bi pričakovali, saj obe kartici zlahka opravita z igranjem v ločljivosti 1080p, prav tako si obe že nekoliko lomita zobe pri igranju v ločljivosti 1440p. Je pa kartica s 4 GB precej boljša naložba za prihodnost in grafično še bogatejše igre. Kljub temu bi glede na ceno pričakovali še precej boljše rezultate v igrah – tako v primerjavi z modelom GTX 950, katerega sicer prekaša, a ne prehudo, je pa zato zaostanek za modelom GTX 970 enostavno velik (morebiti celo prevelik). Razlike v zmogljivostih še najlaže pripišemo širini pomnilniškega vodila (GTX 960 ima zgolj 128-bitno), ki ima v primeru arhitekture Maxwell še kako pomemben vpliv na zmogljivosti.

V našem primeru smo bili na splošno precej bolj zadovoljni z Asusovo kartico, in sicer zaradi znatno boljše implementacije načina delovanja, poimenovanega kar 0dB. Kartica namreč vgrajena ventilatorja požene šele, ko delovna temperatura procesorja doseže 55 stopinj Celzija, a tudi ob delovanju sta skoraj neslišna. Zotacov model je v tem pogledu nekoliko bolj robat, a je v povprečju tudi njegova kartica še vedno med tišjimi na tokratnem preizkusu.

Nvidia se pri karticah iz družine GeForce GTX 9xx hvali z rešitvijo Dynamic Super Resolution (DSR), ki naj bi igre v polni visoki ločljivosti naredila podobne ločljivosti 4K. Po našem mnenju gre za pretiravanje, vsekakor pa se zdi ta napreden algoritem glajenja robov s filtrom zelo učinkovit in ga pozdravljamo.

Nvidia GeForce GTX 970. Kartica GeForce GTX 970 je že od predstavitve naprej veljala za zelo zanimivo, celo kontroverzno. Je namreč precej zmogljivejša od modela GTX 960, po pričakovanjih pa zaostaja za GTX 980, a manj, kot bi si mislili. Vsekakor ima od slednjega precej boljše razmerje v kategoriji zmogljivosti glede na ceno, ki je med igričarji eno najpomembnejših, kar zadeva nakupne odločitve.

Preizkusili smo bržkone eno najzmogljivejših kartic GTX 970, tovarniško navit model Asus STRIX GTX 970 OC. Poleg višjih delovnih taktov nam je pri Asusovih karticah zelo všeč tudi hladilna rešitev DirectCU II, ki ob manjših obremenitvah in dokler kartica ne doseže višjih delovnih temperatur, vgrajenih ventilatorjev sploh ne zavrti. In ta meja je postavljena res visoko – na 65 stopinj Celzija, kar pomeni, da je kartica večino časa absolutno tiha, pa tudi ko je temperaturna meja presežena, ventilatorja svojega dela nikakor ne opravljata glasno (je pa zato kartica precej vroča, zato priporočamo uporabo v ohišjih z dobrim pretokom zraka).

GeForce GTX 970 temelji na sorodni sredici kot GTX 980 (GM204), inženirji pa so obdržali tudi 256-bitno pomnilniško vodilo, a so kartici pristrigli peruti s tem, ko je v jedru dejavnih manj obdelovalnih enot (1664 t. i. jeder CUDA), pa tudi od 4 GB vgrajenega pomnilnika GDDR5 je »hitre sorte« le 3,5 GB. Slednje zna biti moteče, ko naletimo na igro, ki želi uporabiti vse 4 GB pomnilnika, saj bo slika občasno trzala, to pa je vse prej kot dobrodošlo. To je tudi daleč največja pomanjkljivost te kartice, kajti s prihajajočimi igrami v visokih ločljivostih bo vse pogosteje v težavah.

Večina igričarjev se bo strinja­la, da se »resne« grafične kartice začno šele v cenovnem razredu nad 300 evrov.

Drugače je GeForce GTX 970 odlična, kar zadeva zmogljivosti. Praktično vse igre v polni visoki ločljivosti delujejo izjemno tekoče (60 in več FPS), tudi z izrisom obilo podrobnosti, z nekaj kompromisi nam ponudi obilo užitkov tudi v ločljivosti 2560 x 1440 pik. Ločljivost 4K je za to kartico prevelik zalogaj, si pa zato lahko omislimo dve v sestavi SLI in potem dobimo precej dostopno rešitev za igranje v ločljivosti 4K.

Nvidia GeForce GTX 980. Prav neverjetno se zdi, da se je Nvidiin nekdanji zastavonoša na trgu obdržal skoraj dve leti. Kartica GeForce GTX 980 je še danes lahko vzor marsikateri konkurentki, zato tudi dobro drži ceno. Preizkušeni model Asus GTX 980 STRIX DirectCU II OC s svojo zasnovo ostaja zvest zamisli, kako naj bo videti sodobna grafična kartica skozi oči Asusovih inženirjev. Veliko tiskovino z grafičnim procesorjem in 4 GB hitrega pomnilnika GDDR5 prekriva še večja hladilna rešitev z dvema ventilatorjema. Tudi ta poznata absolutno tihi način (t. i. 0 db) delovanja, ko grafična kartica ni obremenjena. Pri delu na namizju nas torej ne bo motila, zagon igre pa bo kaj hitro pognal tudi ventilatorja na kartici, ki pa svoje delo opravljata povprečno glasno.

Asus se je odločil, da bo že tovarniško precej prekoračil s strani Nvidie priporočene delovne takte in tako osnovni takt grafične sredice s 1126 dvignil na 1253 MHz, v t. i. pospešenem (angl. boost) načinu pa zmore grafično jedro delovati s taktom 1317 MHz in prinesti znatne pohitritve delovanja. Tovarniško navito kartico smo poskusili pripraviti do še hitrejšega delovanja – ugotovili smo, da je imel testni primerek še slabih 10 odstotkov rezerve. Poraba energije je glede na prikazane zmogljivosti zelo dobra, TDP kartice je postavljen na 165 W, kartica pa kljub temu zahteva dodatna električna priključka in zato solidno zmogljiv napajalnik.

GeForce GTX 980 zlahka opravi z vsemi igrami v ločljivostih 1440p in 1600p (torej 2560 x 1600 pik), za kar se zdi kot ustvarjen. Za manjše ločljivosti ga je »škoda«, saj ne bo polno izkoriščen. Igralci, ki bi si želeli sodobne igre igrati v ločljivosti 4K, pa se bodo morali odreči kakšni podrobnosti, saj maksimalne nastavitve v igrah kartici še vedno vzamejo precej sape, a z malenkostnimi kompromisi je igranje v ultra visoki ločljivosti vsekakor dosegljivo. Glede na cenovni razred in umestitev kartice bi si vsekakor želeli tudi 6 ali 8 GB delovnega pomnilnika, s katerim bi kartica še bolje kljubovala zobu časa. Drugače pa se zdi skoraj neverjetno, da na trgu vztraja že od jeseni 2014 in je še vedno kos večini konkurentk.

AMD Radeon R7 360

Za: Zunanje mere, cena.

Proti: Le 2 GB pomnilnika, poraba energije.

  

AMD Radeon R7 370

Za: Hladilna rešitev, tiho delovanje.

Proti: Starejša zasnova, poraba energije, cena.

  

AMD Radeon R9 380

Za: Zmogljivosti, cena.

Proti: Poraba energije.

  

AMD Radeon R9 390

Za: Zmogljivosti, 8 GB pomnilnika.

Proti: Poraba energije.

  

AMD Radeon R9 Fury

Za: Zmogljivosti.

Proti: Le 4 GB pomnilnika, slab navijalski potencial.

  

AMD Radeon R9 Fury X

Za: Zmogljivosti, vodno hlajenje.

Proti: Le 4 GB pomnilnika, cena.

  

Nvidia GeForce GTX 950

Za: Nizka poraba, kompaktne mere.

Proti: Le 2 GB pomnilnika.

  

Nvidia GeForce GTX 960

Za: Tiho delovanje.

Proti: Cena glede na zmogljivosti.

  

Nvidia GeForce GTX 970

Za: Zmogljivosti, tiho delovanje.

Proti: Le 3,5 GB »uporabnega« pomnilnika.

  

Nvidia GeForce GTX 980

Za: Zmogljivosti, razmeroma tiho delovanje.

Proti: Le 4 GB pomnilnika, cena.

  

Pogled v laboratorij

Igričarje v praksi zanima le eno – kako se grafična kartica obnese v igrah, ki jih poganjajo v svojem računalniku. Prav zato se tokrat nismo ubadali s sintetičnimi preizkusi vrste 3DMark in podobnimi, temveč smo grafične kartice preizkusili zgolj v igrah, pri različnih ločljivostih in z različno količino vklopljenih podrobnosti. Na koncu smo iz merilnika porabe električne energije, priklopljenega v vtičnico, preverili še, koliko W je ob obremenitvi (v igri) porabljala posamezna kombinacija testnega računalnika in grafične kartice.

Testni računalnik je sestavljala naslednja kombinacija strojne opreme:

• procesor Intel Core i5-6600K

• osnovna plošča ASRock Z170M Pro4S

• pomnilnik 32 GB Kingston Predator DDR4-3000

• napajalnik Corsair HX750

• SSD OCZ Vector 180 480 GB

Vse igre smo preizkusili na igričarskem monitorju Acer Predator XB271HKbmiprz, ki podpira prikaz slike do ultra visoke ločljivosti 4K.

Igra Battlefield 4

Igra Battlefield 4 je bila jeseni 2013, ko je ugledala luč sveta, ena najzahtevnejših iger za takratne računalnike in grafične kartice. Še danes ta streljanka velja za eno najbolj igranih iger z lepo grafiko. Grafični pogon Frostbite 3, ki ga najdemo še v kakšni drugi igri, je namreč sposoben izrisovanja precej realističnih okolij in podpira tudi teksture visokih ločljivosti. Igra sama je požrešna tako po grafičnih kot procesorskih virih, zato za igranje pri zelo visokih ločljivostih še danes zahteva zelo zmogljivo strojno opremo. Igranje smo preizkusili pri ločljivostih 1080p in 1440p z visokimi oziroma ultra visokimi nastavitvami izrisa podrobnosti.

Igra Far Cry 4

Ena grafično zelo bogatih iger je tudi streljanka Far Cry. Franšiza, ki je svojo pot začela že leta 2004, je predlani izšla v različici Far Cry 4. Igra postreže z zelo kakovostnim izrisom vseh podob in podrobnosti, pogon Dunia Engine 2 pa je sposoben tako na odprtih kot v zaprtih okoljih ustvariti pristno ozračje. Igro »sponzorira« Nvidia, zato je tudi bolje optimizirana za nekatere tehnologije grafičnih kartic Nvidia, kar velja vzeti v zakup pri tolmačenju rezultatov. Igranje smo preizkusili v polni visoki ločljivosti (1080p) in ultra visoki ločljivosti (2160p, 4K), ki so jo z ultra visokim izrisom podrobnosti zmogle le najzmogljivejše kartice s tega preizkusa.

Igra Crysis 3

Tudi streljanka Crysis 3 ne sodi med novejše igre, saj je na trgu že dlje časa, je pa njen grafični pogon dolgo veljal za pravega mučitelja grafičnih kartic. Slednje je pri visokih ločljivostih še danes očitno. V igri Crysis 3 smo preizkusili delovanje kartic v kar treh ločljivostih, 1080p, 1440p in 2160p.

Igra GRID: Autosport

Za to, da se nismo ves čas preizkusa grafičnih kartic zgolj streljali, je poskrbela igra GRID: Autosport, v kateri smo po različnih progah in ulicah dirkali s pregrešno lepo izrisanimi avtomobili. V nastavitvah igre smo izbrali ultra visoko kakovost izrisa podrobnosti in igranje preizkusili v treh ločljivostih: 1080p, 1440p in 2160p (4K).

  

Zlati Monitor

Ker so med igričarji zelo različne potrebe in želje po grafičnih užitkih, smo se odločili, da tokrat podelimo zlati Monitor najbolj »univerzalni« med njimi, modelu Gigabyte Radeon R9 390 G1 Gaming 8GB. Kartica je namreč z nekaj kompromisi sposobna poganjati igre tudi pri ločljivosti 4K, z nižjimi pa opravi z odliko. 8 GB pomnilnika je dober obet za kakovostno predstavo tudi v igrah, ki šele prihajajo. Čeprav je med energijsko požrešnimi, ji tega nismo pretirano zamerili, saj je električna energija razmeroma poceni (sploh v primerjavi s ceno kartice).

Igričarjem, ki ne potrebujejo tako zmogljive kartice in želijo, denimo, uživati v igrah pri polni visoki ločljivosti 1080p, lahko priporočimo bistveno cenejšo kartico, GeForce GTX 950.

g_tabela1 [PDF]
g_tabela2 [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki