Baidu - Revolucija iskanja

Spletni iskalnik Baidu je največje tovrstno orodje na Kitajskem. Uporablja ga 70 odstotkov vseh kitajskih uporabnikov interneta. Kar je Google za svet, je Baidu za Kitajce. Nekdaj plahi sin tovarniških delavcev, ki je Baidu osnoval pred dvajsetimi leti, je danes milijarder. Bil je v pravem trenutku na pravem mestu, z idejo, ki se je izkazala za revolucionarno. A brez prave revolucije in protestov Baiduja ne bi bilo.

To je zgodba o iskanju. Začne se leta 1968, ko se tovarniškemu delavcu in delavki v Jangčuanu na Kitajskem rodi četrti od kasneje petih otrok. Li Janhong, danes poznan pod imenom Robin Li, je bil pameten otrok in še pametnejši mladenič. Čeprav je živel v času burne kitajske kulturne revolucije, se mu je uspelo osredotočiti na zbiranje znamk, petje tradicionalne opere in računalnike. Prav ti so ga popeljali na najprestižnejšo univerzo v državi, Beijing University.

Robin Li je živel v času kitajske kulturne revolucije, ki ga je zaznamovala. Morda se je ravno zaradi nje, prav gotovo pa zaradi kasnejših protestov, rodila najbolj obiskana kitajska spletna stran na svetu.

Tehnologija PageRank, s katero je zaslovel Google, se je skoraj zagotovo zgledovala po Lijevem izumu RankDex.

Med službovanjem v podjetju Dow Jones & Company, kjer je pomagal razviti spletno različico časnika The Wall Street Journal, se je zaljubil v tehnologijo, ki je v tistem času dobesedno eksplodirala. Največ časa je namenil reševanju osrednje težave interneta in spleta – urejanju informacij. Preboj mu je uspel leta 1996, ko je razvil mehanizem za analizo spletnih povezav, ki je strani razvrstila glede na povezave drugih spletišč. Več spletni strani je kazalo na stran, bolj priljubljena oziroma bolje razvrščena je bila. Tehnologijo je Li poimenoval RankDex. Slutil je, da je ustvaril nekaj posebnega. Rešitev je pokazal takratnemu šefu, ki pa ni delil navdušenja z njim.

V trenutku, ko je spletni velikan Yahoo nad dobičkonosnostjo spletnega iskanja obupal, se je Lijeva odločnost izkazala za ključno.

Na računalniški konferenci v San Franciscu je vseeno postavil svoj razstavni prostor in svoje odkritje predstavil obiskovalcem. Tam ga je opazil William I. Čang, strateški tehnološki vodja podjetja Infoseek, in mu ponudil službo v oddelku za razvoj iskalnega pogona. Čang še danes trdi, da je bil Li največji genij in najbolj osredotočena oseba, kar jih je imel priložnost spoznati. Na žalost je leta 1999 Infoseek prevzel Disney in podjetju postavil drugačne cilje, daleč stran od spletnega iskanja. Na enem izmed poletnih piknikov v tehnološki meki Silicijevi dolini je Li spoznal Johna Wuja, šefa iskanja pri takratnem spletnem gigantu Yahoo. Navdušeno mu je pripovedoval o prihodnosti spletnih iskalnikov. Wu, ki je pod okriljem Yahooja izgubil zaupanje v dobičkonosnost iskalnikov in je za iskanje najel takrat neznano podjetje Google, se z njim sicer ni strinjal, a je bil navdušen nad njegovo neomajnostjo.

Silicijeva dolina je spočela večino tehnoloških inovacij sodobnega časa, med drugim tudi kitajski iskalnik Baidu.

Ker delodajalci niso delili njegove vizije, je Li leta 1999 s prijateljem biokemikom Ericom Xujem ustanovil svoje podjetje. Poimenovala sta ga Baidu. Ime izvira iz stare kitajske pesmi The Green Jade Table in the Lantern Festival, ki opeva iskanje sanj. Prek Ericovih zvez v podjetjih Integrity Partners in Peninsula Capital sta zbrala 1,2 milijona ameriških dolarjev začetnega kapitala in se preselila v hotelsko sobo v Pekingu. S pogledom na bivšo univerzo je Li nadaljeval delo. Devet mesecev kasneje sta pritegnila še podjetji Draper Fisher Jurvetson in IDG Technology Venture ter dodatnih 10 milijonov USD.

Baidu je pot začel kot ponudnik storitev za druge spletne portale, a je zaradi neplačevanja strank prisilno postal samostojno spletišče. Vlagatelji se z Lijevo odločitvijo niso strinjali, saj so se bali, da bodo bivše stranke postale goreči tekmeci. Liju, ki je budno spremljal dogajanje čez lužo, predvsem ga je o spreminjanju trga prepričal uspeh podjetja Overture, ki je prodajalo spletni oglasni prostor glede na delovanje iskalnika, jih je uspelo prepričati. Verjel je, da bodo z iskalnikom povezani oglasi naslednja velika stvar. Hitro se je izkazalo, da je imel popolnoma prav.

Videz spletnega iskalnika Baidu je še danes podoben ameriškemu Googlu.

Leta 2001 je zaživela spletna stran Baidu.com. Ker je bil Li prepričan, da so mu pri Googlu ukradli tehnologijo RankDex (tudi v resnici je precej patentne vloge za Googlov PageRank prepisane od njega), ni imel slabe vesti, ko je objavil spletno stran, ki se je očitno zgledovala po ameriškem iskalniku. Čisto oblikovanje brez nepotrebne navlake je strani prislužilo vzdevek Kitajski Google. Baidu je kot prvi uvedel spletne oglase, ki so jih naročniki plačevali glede na njihovo uspešnost. Vsakič ko je obiskovalec kliknil nanje, je Baidu nekaj zaslužil. Mala in srednje velika podjetja so bila navdušena, zato je leta 2004 Baidu že posloval z dobičkom. Vlagatelji so podjetje na tej točki želeli prodati, vendar Li za to ni želel slišati. Prepričal jih je, da so ponudili delnice na borzi. 5. avgusta 2005 so bile delnice podjetja na voljo po ceni 27 ameriških dolarjev. Do konca dneva se je cena dvignila na 122. Baidu je bil vreden 4 milijarde dolarjev.

Zahvaljujoč manjši potrošnji in storitvam, kakršna je pretočna platforma iQUYI, je Baidu danes spet v zelenih številkah.

Iskalnik je na Kitajskem najprej pritegnil uporabnike, ki so iskali brezplačno glasbo v obliki MP3. Tovrstno iskanje je predstavljalo skoraj polovico vsega prometa. Ker je bilo uporabnikov interneta več med mladimi, so se osredotočili na zabavne vsebine. In zadeli terno. Podjetje je beležilo strmo rast. Pri iskanju so se osredotočili na strani v kitajskem jeziku in hitro postali najbolj priljubljeno spletno orodje v državi. Leta 2012 so s podjetjem Sina splavili mobilni iskalnik, leto kasneje pa digitalnega pomočnika, ki je bil namenjen pomoči vodstvenim kadrom pri vzdrževanju poslovnih stikov. Leta 2014 so z iskalnikom Baidu Busca stopili na brazilski trg, leta 2017 na področje avtonomne vožnje. V zadnjem času največ truda vlagajo v razvoj umetne inteligence. Podjetje, ki ima svoje zemljevide (Baidu Maps), oblak (Baidu Wangpan), spletno skupnost (Baidu Tieba), novice (Baidu News), iskalnike glasbe, slik in video posnetkov, družabno omrežje (Baidu Space), enciklopedijo (Baidu Baike) in številne druge izdelke, je do lani zaradi vse večje konkurence preživljalo turbulentno obdobje. Zdaj je spet v zelenih številkah, in zahvaljujoč manjši potrošnji ter uspehu pretočne storitve iQIYI, oblaka in pametnih naprav, spet raste.