Objavljeno: 23.11.2021 | Avtor: Jurij Kristan | Monitor December 2021

Alder Lake – Intelov križanec

Dvanajsta generacija Intelovih procesorjev Core po dolgem času spet pomeni svež veter v modrem taboru in tudi sicer. Zgrajeni so namreč na hibridni zasnovi s hitrimi in z varčnimi jedri, podobno kot telefonski čipi ter Applov M1.

Intel je imel zadnja leta gromozanske težave s prehodom na nove proizvodne procese za svoje čipe, kar se je kazalo v energijsko potratnih izdelkih. V salomonski rešitvi so se domislili, da bi si lahko v mobilnem sektorju izposodili zasnovo Armovih sistemskih čipov. Ti so zgrajeni iz procesorskih jeder različne velikosti: večja in hitrejša so namenjena zahtevnim nalogam, manjša in varčnejša pa poganjajo rutinska opravila ter omogočajo, da lahko takrat naprave napol dremljejo. Takšno zgradbo so v Santa Clari prvič preizkusili lani s prenosniškim procesorjem Lakefield, ki pa je bolj nišni model. Zdaj idejo naposled razširjajo na osrednjo družino svojih procesorjev Core, ki je v začetku novembra dobila prve takšne člane dvanajste generacije.

Hibridi za množice

Nove čipe poznamo tudi pod kodnim imenom Alder Lake. Zmogljiva računska P-jedra (za performance) se imenujejo Golden Cove in so neposredni nasledniki tistih iz aktualne, enajste generacije Core za prenosnike. Varčna E-jedra (za efficiency) imajo naziv Gracemont in prihajajo iz razvojne veje Intelovih tabličnih procesorjev Atom. Zgolj prva podpirajo dvonitnost oziroma hyperthreading. Kot je pri Intelu v navadi, bodo arhitekturo uporabili za vse potrošne naprave, toda v različnih, segmentom prilagojenih konfiguracijah. Najmočnejše delovne postaje bodo nosile izdelke z zasnovo 8P+8E, prenosniki do 6P+8E, tablice pa 2P+8E.

Inženirji so obenem iztrgali še en list iz Armove knjige lekcij in novince pravzaprav oblikovali v sistemske čipe: jedrom so pripojili še grafični procesor in nekatere namenske pospeševalnike, kot je vezje za strojno učenje GNA 3.0, ki pomaga pri prepoznavi govora. Toda v nasprotju z Applovim M1 niso šli čisto »do konca«, saj niso integrirali še delovnega pomnilnika, obenem pa bodo le čipi za prenosnike in tablice nosili značilne telefonične elemente, kot je procesor za obdelavo slik, tisti za namizne računalnike pa ne. Razlika bo tudi v GPU, saj ta v namizniških modelih zmore največ tretjino moči vezja, ki ga bodo vgradili v mobilne inačice čipov, zato je še vedno mišljeno, da v večji škatli uporabimo samostojno grafično kartico.

Nova platforma

V odmiku od dosedanje prakse so prvi alder laki, ki so 4. novembra prispeli na police trgovin, namenjeni klasičnim delovnim postajam in igričarskim računalnikom, kar je lepo videti. Prvi val vsebuje šest modelov oziroma tri konfiguracije, pri čemer se vsaka deli še na izvedbo z (K) ali povsem brez elementa (KF) GPU. Novi prvak ima naziv Core i9-12900K(F) in omenjeno sestavo 8P+8E. Ob pogledu na razpredelnice z lastnostmi nas zdaj kar spreleti srh, saj so se številke grozljivo namnožile. Frekvence so podvojene, saj imajo P- in E-jedra seveda različen takt – pa še vsako svoj turbo oziroma navitje! A za nameček so podvojene tudi vrednosti porabe, kajti Intel je prešel na podajanje toplotnega izpusta tako ob privzeti frekvenci kot ob turbu, kar bo pomagalo tistim, ki kupujejo lasten hladilnik.

V domačem računalniku za novince potrebujemo novo matično ploščo s podnožjem LGA 1700 in čipovjem Z690, toda platformo tako in tako kaže zamenjati zaradi novitet, ki jih alder laki prinašajo. Poleg pomnilnika DDR4 namreč podpirajo tudi DDR5, ki na tržišče prihaja ravno v teh dneh, obenem pa še najnovejše vodilo PCIe 5.0. DDR5 tudi v praksi pomeni zaznaven hitrostni preskok, zato je obvezen del zmogljivejših računalnikov. Kar se tiče programja, se novi cori najbolje počutijo v spregi z Windows 11. Tako je zaradi bolj zapletenega dodeljevanja programskih niti heterogeni množici jeder in Microsoft je v sodelovanju z Intelom žal dobro optimiziral le zadnjo različico Oken. Preizkusi sicer kažejo, da razkorak med enajstico in desetico ni bistven in znaša največ nekaj odstotkov, pa še to le v močno večnitnih nalogah, a vendar je. Na podpori za Linux delajo in naj bi prispela »v prihodnosti«.

Varčnost kje?

Z dvanajsto generacijo Core so v Santa Clari večnemu tekmecu AMD spet zadali dobro merjen udarec, saj gre za zmogljive procesorje s konkurenčno ceno. P-jedra Golden Cove so za slabo petino hitrejša od onih v pretekli generaciji, s čimer se v enonitnih nalogah vnovič zavihtijo na prvo mesto. E-jedra Gracemont padejo nekam v predprejšnjo generacijo zadnjih skylakov ob manjši porabi. Ko v lonec vržeš šestnajst jeder, četudi so nekatera malo počasnejša, noben tekmec ne ostane ravnodušen in alder laki naposled ryzene potolčejo celo v nekaterih večnitnih programih. Toda cena za to je gretje, ki pri prvaku i9-12900K ob polni obremenitvi doseže 240 vatov, kar bode v oči že v primerjavi z ryzeni, kaj šele superhladnimi M1. Pregovorna varčnost hibridov bo verjetno prišla do izraza šele v prenosniških različicah, medtem ko za te še vedno potrebujemo zares spodoben hladilnik. Od tod torej sprememba v razpredelnici ...

Intel Core, 12. generacija

družina procesorjev

Za: Zanimiv pristop s hitrimi in varčnimi jedri, večja integracija podpornih vezij, trenutno najhitrejši procesorji za PC.

Proti: Izredna poraba električne energije in posledično gretje.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

dY2OCFN5ndg

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji