Zdi se, da v današnjih časih skoraj ni računalniškega programa, ki ne bi imel tudi svojega brezplačnega ustreznika. Od operacijskega sistema prek pisarniških programov do programov za rabo doma. V poplavi odprtokodnih, zaprtokodnih, brezplačnih in skupnih programov se na prvi pogled zdi, da lahko vsakdo najde brezplačni izdelek, ki povsem zadostuje za vsakdanjo rabo. Toda v praksi pogosto ni vse zlato, kar se sveti.
V silicijevi dolini morda nastaja nov strateški pakt. Eric Schmidt, sicer direktor družbe Google, je nedavno vstopil v upravni svet družbe Apple, v katerem bo imel priložnost tesno sodelovati s Stevom Jobsom. Čeprav taka imenovanja v računalniški industriji niso redkost, mnogi poudarjajo, da poteza ni kar tako in ima cilj, a ta seveda javnosti ni znan. Schmidt je zelo vesel, da bo lahko sodeloval pri nadaljnjem ustvarjalnem razvoju, ki ga pooseblja Apple, nekateri pa že menijo, da je to zelena luč za morebitno sodelovanje med družbama. Tak pakt bi bil vsekakor zelo resna alternativa Microsoftu, saj sta že danes oba ponudnika vse resnejša alternativa gigantu iz Redmonda.
Virtualizacija operacijskih sistemov se je v zadnjih dveh letih spremenila iz tehnološke eksotike v eno najbolj vročih razvojnih usmeritev ta hip. Videti je, da so že zelo blizu časi, ko si ne bomo več mogli predstavljati strežnika brez možnosti take ali drugačne virtualizacije, saj so prednosti več kot očitne. Tam, kjer je interes, je tudi denar in nobeno presenečenje ni, da se je tudi na tem področju že začel boj za prevlado.
Boj med Intelom in AMD je vedno bolj napet, tako da so zaposleni v obeh podjetjih poletje bržkone preživeli kar na delovnem mestu. Kljub temu da je Intel z novim procesorjem Core 2 Duo slavil (kratkoročno) zmago pri doseganju absolutne zmogljivosti, pa je resnični zmagovalec v zadnjih nekaj mesecih AMD. V tem času mu je namreč uspelo to, za kar si je prizadeval dolga leta - prepričal je velike izdelovalce, da so njegove izdelke uporabili v svojih poglavitnih izdelkih. Videti je, da mu je še posebej uspelo na področju strežnikov, kjer so nad Opteroni navdušeni pretežno vsi ponudniki, od IBM, HP, Della do Suna. Nekoliko večje presenečenje je, da so ti izdelovalci le malo zatem oznanili, da bodo AMD izdatno podprli tudi pri namiznih in prenosnih računalnikih. Tako lahko AMD že v nekaj četrtletjih pridobi tržni delež, o katerem je še nedavno lahko samo sanjal.
Medtem ko je raba interneta na osebnih računalnikih danes že nekaj samo po sebi umevnega, na področju mobilnih naprav ta val šele prihaja. Da se tu nekaj dogaja, priča tudi vse bolj pestra ponudba različnih programov za posamezno mobilno napravo, kjer še vedno nekoliko vodi platforma PocketPC oziroma Windows Mobile.
Microsoft skupaj s pisarniškimi orodji iz paketa Office pripravlja tudi nove različice svojih strežniških izdelkov za spletne dveri - portale. Družina izdelkov SharePoint v novi generaciji dobiva še vidnejšo vlogo in ta se bo po mnenju analitikov v prihodnje krepila. Ali lahko SharePoint iz zanimivosti preraste v resno poslovno orodje?
Microsoft je konec maja hkrati predstavil drugo razvojno in hkrati prvo javno različico trojice svojih osrednjih izdelkov, kot so Office 2007, Windows Longhorn Server in predvsem novi Windows Vista. Čeprav razvoj še ni končan, smo zdaj korak bliže končni podobi novega operacijskega sistema in to je priložnost za prve ocene. Ali je torej Windows Vista evolucija ali revolucija?
Izdelovalci računalniške opreme in storitev nenehno razmišljajo, kako bi povečali prodajo skozi nove tržne niše in skupine kupcev. V prizadevanju za dosego teh ciljev so začeli spet "odkrivati" koncept prodaje, po kateri kupec dobi računalnik v najem sila poceni ali celo zastonj. Toda podoben poskus je pred nekaj leti klavrno propadel, zato se lahko upravičeno vprašamo, kaj se je odtlej spremenilo, da bodo ponudniki tokrat uspešni.
Po tem, ko so v Microsoftu konec maja z velikansko medijsko pozornostjo objavili doslej najobsežnejši "preizkusni" program svojih prihajajočih izdelkov (Windows Vista, Office 2007, Longhorn Server), je v javnost prodrla tudi manj znana, za druge ponudnike dokaj negativna plat Microsoftovih prizadevanj, da v svojih novostih ponudijo "vse za vsakogar". Najprej se je Symantec odločil, da bo tožil svojega dolgoletnega, nepogrešljivega partnerja za kršenje patentnih pravic, ki so jih dobili z nakupom Vertiasa. Le nekaj dni zatem je na gladino navidez mirne vode priplaval spor z družbo Adobe, ki traja že nekaj časa.
Nobena skrivnost ni, da je boj za uporabnike pogosto brezplačnih spletnih storitev pravzaprav boj za oglase in oglaševalce. Google veliko večino svojih prihodkov ustvari prav na ta način, zdaj pa želijo zgledu slediti tudi drugi računalniški velikani. Apple bo, kot kaže, oglaševanje kmalu vgradil v svoj spletni servis iTunes, ki vodi na področju prodaje digitalne glasbe. Napster, ki tekmuje daleč zadaj, se je moral na to odzvati s tem, da ponuja celo brezplačno poslušanje glasbe (do petkrat zapored), samo da bi privabil oglaševalce. Microsoft pa se je odločil, da bo opustil dosedanji oglaševalski sistem, ki si ga je sposodil od Yahooja, in zdaj stavi na svojo tehnologijo AdCenter. Dodatno so se okrepili še z nakupom družbe Massive, pionirja reklam, ki se vrtijo med računalniškimi igrami. Kdor bo želel uporabljati brezplačne storitve, naj se kar pripravi na poplavo oglasnega gradiva.
