Avtor - Vladimir Djurdjič

  • Telefon v vlogi osebnega računalnika

    Za pametne telefone že lep čas ugotavljamo, da se lahko po zmogljivosti kosajo z namiznimi in s prenosnimi računalniki. Toda doslej še nihče ni vrgel svojega računalnika skozi okno v zameno za telefon. Vsaj do zdaj. Ena najbolj zanimivih novosti Microsoftove razvojne konference Build je bila demonstracija prototipnega telefona z okoljem Windows 10, ki je uporabljal tehnologijo Continuum. Če nanj priključimo tipkovnico, miško in zaslon (lahko tudi brezžično), se v hipu spremeni v skoraj znano namizno okolje Windows, vključno s podrobnimi, a ne povsem enakimi programi iz pisarne Office. Morda danes ni videti tako, toda ali utegne prav to zabiti klin v krsto, na kateri piše PC?

    Objavljeno: 26.5.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Junij 2015
  • Enotni evropski digitalni trg

    Evropska komisija je objavila strategijo, s katero nameravajo v naslednjih letih poenotiti digitalni trg v Evropski uniji. Z njo zasledujejo več ciljev, med katerimi so enak dostop do digitalnih vsebin za vse članice, poenotenje davka na dodano vrednost, znižanje poštnin in zmanjševanje administrativnih ovir za prosto digitalno trgovanje. Komplet ukrepov ne prinaša le koristi za potrošnike, temveč tudi spodbuja konkurenčnost, predvsem proti globalnim, zlasti ameriškim ponudnikom. Po ocenah EU naj bi strategija prispevala kar 415 milijard evrov letno in ustvarila 3,8 milijona novih delovnih mest. Lepo se sliši, toda do uresničitve je še daleč, pot do ciljev je nedorečena, prav tako pa se zdi, da so ob všečnih trditvah vse premalo analizirali morebitne posledice.

    Objavljeno: 26.5.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Junij 2015
  • Tekma za samodejno vožnjo

    Na področju avtomobilizma je zmožnost samodejne ali napol samodejne vožnje eden najbolj vročih, nedvomno pa tudi najprestižnejših ciljev ta hip. Tehnologije, ki so v ozadju, se močno navezujejo na najmodernejše računalniške dosežke, zato ne preseneča, da se s tem področjem ukvarjata (vsaj) Apple in Google. Navdušenje, še posebej med razvijalci, vlada tudi zato, ker se s tem razkriva povsem novo področje za inovacije in zanimive zamisli. Zlasti za računalniško industrijo, ki je v rahli krizi. Nekateri, kot je Elon Musk, vodilni v Tesli, celo menijo, da bo zaradi tehnološkega napredka nekega dne lastnoročna vožnja postala prepovedana. Ljudje smo pač najmanj zanesljiv element v avtomobilu. Ali pač?

    Objavljeno: 21.4.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2015
  • Spremembe v telekomunikacijah

    Telekomunikacijski prostor, v katerem živimo, je po eni strani navzven nadvse tekmovalen, po drugi pa prepreden s politiko, lobiranjem in zakulisnimi spletkami. Toda to še ne pomeni, da ni občutljiv za zunanje vplive, ki lahko povzročijo velike spremembe. Marsikomu v tej panogi je najbrž vlila strah v kosti napoved, da Google vstopa med ponudnike mobilnih telekomunikacijskih storitev, predvsem dostopa do interneta. Za zdaj resda le v ZDA, a nedavni koraki kažejo na to, da bodo kmalu pristali tudi v Evropi, in to s paketom, ki bo odpravil stroške gostovanja v tujini. Mar se utegne zgoditi, da bodo (ameriški) velikani s področja internetnih storitev tisti, ki bodo prvi odpravili stroške gostovanja, torej pred EU? Ali lahko ob tem nekega dne nadvladajo lokalne operaterje?

    Objavljeno: 21.4.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2015
  • Vrnitev odpisanih

    Microsoft je morda našel način, kako bi se lahko vrnil med glavne igralce na področju mobilnih naprav. Strategija, kot kaže, zajema več dejavnikov, ki počasi curljajo v javnost. Najbolj preseneča namig, da se ukvarjajo s prilagoditvijo Windows 10 za telefone z Androidom. Tako bi imeli uporabniki prosto izbiro, kateri operacijski sistem si bodo namestili. Na Kitajskem to že prezkušajo z družbo Xiaomi. Prav tako nenavadna je napoved, da bodo digitalno pomočnico Cortano, biser iz okolja Windows Phone, očitno ponudili tudi na platformah iOS in Android. Menda v različici s precej več umetne inteligence, ki bo med drugim znala »razumeti« elektronsko pošto in vnaprej predvideti uporabnikove potrebe in obveznosti. Po slabem letu dni je to skoraj popoln zasuk v strategiji podjetja iz Redmonda, vsaj glede na prejšnje vodstvo. Potemtakem njihova lastna strojna oprema spet visi v zraku.

    Objavljeno: 31.3.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2015
  • Pobeg v navidezno resničnost

    Pojem navidezne resničnosti, pri kateri so naša čutila stimulirana z računalniško generiranimi posnetki in posnemajo resnično okolje, ni nič novega, a v teh časih doživlja nov preporod. Predvsem po zaslugi nove generacije strojnih prikazovalnikov, ki jih pripravljajo tudi največji ponudniki, kot so Microsoft, Samsung, Sony, Google in celo Facebook. Če odmislimo računalniške igre, ki so naravni kandidat za platformo VR, druge vsebine še niso povsem nared, a prototipi obljubljajo pravcati razcvet in številne možnosti rabe. Toda, ali je VR resnično televizija prihodnosti ali pa le še ena tehnološka poslastica, ki vznikne in brž spet ponikne, tako kot že premnoge v preteklih letih?

    Objavljeno: 24.2.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2015 | Teme: navidezna resničnost
  • V sosedovo zelje

    Največja računalniška podjetja imajo očitno dovolj moči in denarja, da se lahko lotijo domala česarkoli. Že pred časom se je Google lotil robotike, pa samovozečih vozil in celo vesolje jim ni tuje. Tudi Microsoft si je svoj čas  privoščil izlete na nenavadna področja, ne nazadnje je lani prevzel Nokio, letos pa je na presenečenje javnosti predstavil pametna očala Hololens. Kaj lahko stori šele Apple, ki je nedavno postal največ (špekulativno gledano) vredno podjetje v zgodovini človeštva! Viri družbe navajajo, da je najbolj skrivnosten njihov projekt električnega, najbrž samovozečega avtomobila, želijo si kraljevati na področju zdravstva in zdravja, obenem pa razvijajo nove storitve, ki bodo neposredno tekmovale z Googlom, Microsoftom in podobnimi.

    Objavljeno: 24.2.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2015
  • Strah pred umetno inteligenco

    Javnost in akademske kroge je v zadnjih mesecih razburila razprava o tem, ali predstavlja umetna inteligenca nevarnost za človeštvo. Vprašanje, ki bi si ga predstavljali bolj ob gledanju znanstvenofantastičnega filma, je postalo resna tema, ko so svojo zaskrbljenost javno izpovedali priznani astrofizik Stephen Hawking, lastnik Tesla Motors, SpaceX in soustanovitelj PayPala, prodorni podjetnik Elon Musk, nazadnje pa še vsem znani Bill Gates.

    Objavljeno: 24.2.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2015
  • V imenu svobode

    Internetni vdori in razkritja, ki smo jih bili deležni v minulih dveh letih, prikazujejo države in predvsem njihovo politiko v povsem drugi luči. Mirno lahko zatrdimo, da se je v internetu razvnela obveščevalna vojna, kot je še ni bilo. Javnosti se prikazuje ena slika, praviloma z zagovarjanjem načela internetne nevtralnosti in svobode, isti akterji pa v praksi ravnajo prav nasprotno. Lep zgled so dokumenti, ki so pred nedavnim pricurljali v javnost in so v zvezi z zloglasnim sporazumom TISA (Trade in Services Agreement), po katerem naj bi se države podpisnice odrekle pravici, da določene računalniške in internetne podatke obvezno hranijo le v okviru meja svojih držav. Kdo bi temu verjel, po tem ko se je razvedelo o postopkih agencije NSA. Kljub temu kaže, da bo sporazum v začetku letošnjega leta podpisan. V čigavo korist?  

    Objavljeno: 27.1.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Februar 2015
  • Drugačen pristop je gibalo razvoja

    Večina sodobnih računalnikov, z mobilnimi napravami vred, temelji na tehnološki arhitekturi, ki je stara tri, morda celo štiri desetletja. Čeprav se sestavni deli nenehno razvijajo in so v dolgih letih dosegli res zavidljivo stopnjo zmogljivosti, je pravzaprav nenavadno, da si le redki drznejo misliti onkraj uveljavljenih okvirjev. Zgodovina, po drugi strani, jasno kaže, da so za resnično velikimi premiki v znanosti in tehnologiji skoraj vselej drugačni pristopi, drzni poizkusi, ki se v času nastajanja zdijo pravzaprav nemogoči, celo smešni. Glede na preteklost in količino denarja, ki se zliva v informacijsko industrijo, je opisano „ziheraštvo“ nenavadno, nemara kar nesprejemljivo. Ali smo vsi »zaspali«?  

    Objavljeno: 27.1.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Februar 2015
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji