Pametna omrežja in internet stvari
Za doseganje ciljev vgradnje pameti v omrežja, ki prenašajo elektriko in podatke, bodo najbolj zaslužne nove tehnologije interneta stvari. Te pa bodo temeljile predvsem na mobilnih tehnologijah.
Za doseganje ciljev vgradnje pameti v omrežja, ki prenašajo elektriko in podatke, bodo najbolj zaslužne nove tehnologije interneta stvari. Te pa bodo temeljile predvsem na mobilnih tehnologijah.
Čeprav je pandemija koronavirusa začasno ustavila lakoto sveta in gospodarstev po energiji, se energetska podjetja ne slepijo – zdravstveno in gospodarsko okrevanje bosta vse števce znova pognala v višave. Če naj se omrežja ne zlomijo pod vse večjimi obremenitvami, morajo biti predvsem pametna.
Vsi vemo, da se svet brez električne energije dobesedno (za)ustavi. Prav zato se elektroenergetski sistemi v vseh državah uvrščajo med t. i. kritično infrastrukturo, torej sisteme, ki morajo kar se da brezhibno delovati, saj so od njih odvisni tako gospodarstvo kot tudi človeška življenja. Sodobne elektroenergetske sisteme pa upravljajo IT-rešitve, saj se tudi panoga energetike vedno bolj digitalizira in odpira navzven.
Težko je slediti vsem trendom v industriji razvoja poslovne programske opreme, saj se stvari zelo hitro spreminjajo. A če želi podjetje doseči konkurenčno prednost na trgu, mora poiskati ponudnike, katerih rešitve nudijo najnovejše funkcije.
Scenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (računalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identični situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, povezanim z izpadom povezljivosti in storitev.
Danes je zbiranje podatkov, s katerimi boste lažje razumeli svoje stranke in poslovanje, razmeroma enostavno. V resnici je postalo tako enostavno, da obstaja nevarnost, da bi jih imeli na voljo preveč. Katere uporabiti, katerim zaupati? Čeprav ima povprečno majhno podjetje na voljo bistveno manj podatkov kot velikani v posamezni panogi, to še ne pomeni, da so mu kakovostne analize, temelječe na množičnih podatkih, nedosegljive. Nasprotno. Nekatere podatke lahko kupi tudi na trgu. In obdela v oblaku, če ne premore lastnih strežnikov. Za relativno ugodno vsoto. Še več, upal bi si trditi, da množični podatki lahko celo bolj koristijo manjšim podjetjem kot velikanom, saj so »malčki« na splošno bolj okretni in lahko hitreje ukrepajo na podlagi vpogleda v podatke. Zakaj tega torej (množično) ne počno? Ker ne znajo … Delo s podatki zahteva specializirana znanja. Vanje pa le redko kdo vlaga. Pa bi morali. Ker se, vsaj dolgoročno, zagotovo izplača.
Ne glede na to, ali je gospodarstvo v krču ali cveti, podatki in analitika v navezi s tehnologijami umetne inteligence stopajo v ospredje, ko gre za okrevanje ali iskanje novih priložnosti za rast.
Skladiščna in proizvodna okolja so v zgodovini doživela že vrsto tehnološko gnanih (r)evolucij. Četrti val optimizacije je pred vrati
Pandemija covida-19 je že poskrbela za delo na daljavo in temeljito posegla na področje telekomunikacij, a zdi se, da največje spremembe šele prihajajo. Posebej na področju telemedicine, saj naj bi obseg navideznih, torej virtualnih obiskov zdravstvenega osebja in spremljanje pacientov na daljavo v prihodnjih letih zrasla kar za sedemkrat.
Številna podjetja se vsaj desetletje pogovarjajo o uvedbi e-poslovanja, nova družbena in zdravstvena realnost v obliki globalne virusne pandemije pa sta opozorili, da je treba zanj poskrbeti v kar najkrajšem času. Je to sploh izvedljivo v mesecu ali dveh? Odvisno od tega, kje na krivulji digitalizacije poslovanja se nahaja posamezno podjetje oziroma organizacija.