V Applu so navdušili že s prvo generacijo svojega lastnega sistemskega vezja za računalnike M1. Poglejmo, kaj se skriva pod njegovim pokrovom in zakaj gre v resnici za prelomen dogodek, ki bi lahko imel daljnosežne posledice za področje računalniških procesorjev.
Elektronske shrambe podatkov so že prevladale nad mehanskimi diski, toda hkrati s tem so postale bolj raznolike in zapletene, zato izbira ustrezne velikosti, vmesnika in modela ni ravno mačji kašelj.
Pet let po tem, ko so se podjetju AMD že vidno majala tla pod nogami, se neutrudni procesorski velikan z linijo Ryzen 5000 vrača tja, kjer je bil nazadnje pred desetletjem in pol: na prestol centralnih procesorjev.
Medtem ko potrpežljivo čakamo, kaj bo AMD konec leta pokazal ob predvidenem lansiranju naslednje, že četrte generacije procesorjev Ryzen, »rdeči« vseeno ne stojijo križem rok. Na trg so čez poletje poslali navite inačice obstoječih čipov s pripono XT in primerke z integrirano grafiko. Oboji imajo zelo usmerjeno namembnost, a iz različnih razlogov.
V AMD so 7. julija presenetljivo predstavili mini osvežitev svoje linije procesorjev Ryzen 3000, in sicer s tremi modeli, ki nosijo pripono -XT. Ker ne gre za zamenjave obstoječih izvedenk, ampak zgolj za njihove rahlo »navite« različice, se poraja vprašanje, kakšni razlogi so jih k temu vodili. In, seveda, ali so novinci vredni prav tako navitih cen, ki neposredno po izidu vladajo na tržišču.
V današnjih časih, ko Intel in AMD srdito tekmujeta v višanju števila jeder na procesor, je nenavadno v roke dobiti klasična štirijedrnika za namizni stroj, ki se dobro odrežeta. AMD Ryzena 3 3300X in 3100 sta procesorja, ki morda navzven delujeta staromodno, toda v spodnjem cenovnem razredu zase najdeta ravno pravšnjo nišo.
