Na internetu se je za nekaj časa znašla baza, ki je vsebovala osebne podatke več kot 198 milijonov ameriških volivcev. To je skoraj 80 odstotkov vseh volilnih upravičencev v ZDA. V bazi so bili zbrani najrazličnejši osebni podatki, od datuma rojstva in prebivališča, do še bolj osebnih, kot so članstvo v politični stranki, narodnost, verska opredeljenost itd.
Raziskovalci so pokazali, da lahko ustvarijo umetne prstne odtise, ki vsebujejo veliko najpogostejših karakteristik, ki jih imajo ljudje na prstih. S takimi univerzalnimi prstnimi odtisi lahko odklenejo do 65 odstotkov pametnih telefonov, predvidevajo.
Raziskovalci univerze v Newcastlu so dokazali, da lahko spretno napisana zlonamerna koda, dovolj je menda že koda v Javascriptu na spletni strani, prestreže in dekodira vnos varnostnih gesel PIN zgolj z analizo podatkov, ki ji telefoni zbirajo s tipali, kot je na primer elektronski žiroskop.
Švicarji so pokazali, kako je mogoče več kot 90 odstotkov pametnih televizorjev okužiti kar na daljavo, ne da bi vanje sploh vstavili okužen USB-ključ ali obiskali zlonamerno spletno stran. Okužbo lahko izvedemo z navadnim prizemnim digitalnim signalom (DVB-T), ki se oddaja tudi pri nas.
Wikileaks je objavil največjo množico tajnih dokumentov organizacije CIA, ki natančno prikazujejo in opisujejo orodja in postopke za računalniške vdore, prestrezanje podatkov in prisluškovanje.
Yahoo je spet v veliki godlji, saj so javnosti razkrili nov vdor, ki se je na lestvici največjih zlahka zavrtel na prvo mesto. Leta 2013 so jim neznani hekerji vdrli v sistem in ukradli osebne podatke milijarde uporabnikov, so sporočili iz Yahooja. Ta napad ni povezan z nedavno razkritim napadom iz leta 2014, ko je bilo prizadetih pol milijarde uporabnikov. Yahoo sicer pravi, da je napada izvedla ista hekerska skupina z državno pomočjo, sicer pa gre za dva popolnoma ločena varnostna incidenta.
Organizacija SWIFT, ki upravlja največji sistem za izvajanje transakcij med finančnimi ustanovami na svetu, je opozorila, da so hekerski napadi na njene članice čedalje pogostejši. Filmski napad se je zgodil februarja, ko so hekerji bangladeški centralni banke ukradli 81 milijonov dolarjev z računa pri newyorški centralni banki. Toda to ni bil edini niti zadnji napad, opozarja SWIFT.
Včeraj je postal svet še za odtenek bolj nadzorovan, kot je bil doslej. V ZDA so namreč 1. decembra začela veljati dopolnila 41. člena Zveznih pravil o kazenskem postopku, ki FBI in drugim organom pregona strahovito razširjajo pooblastila. Na prvi pogled nebistvena sprememba v dolžini nekaj odstavkov, daje državi bianco menico za vdor v računalniške sisteme.
Ni nevarno zgolj vtikanje neznanih USB-ključev v svoje računalnike, nevarno je že imeti sam USB-priključek na računalniku. Raziskovalec in heker Samy Kamkar je pokazal delujoč prototip naprave, ki jo prek USB-vrat vtaknemo v vključen računalnik, kar zadostuje za namestitev zlonamerne programske opreme. Četudi svoj računalnik ob odsotnosti zaklenete, zadostuje, da se napadalec fizično sprehodi mimo njega in ob njem postoji manj kot minuto.
Nizozemski raziskovalec Willem de Groot je razkril analizo, v kateri navaja skoraj 6.000 naslovov spletnih trgovin, kamor so hackerji prikrito namestili zlonamerno kodo, lahko bi temu rekli programske ekvivalente posnemovalcev kreditnih kartic, s katerimi kriminalci kradejo podatke na bankomatih.
