Pri eni največjih spletnih strani za prodajo bitcoinov, Bitfinex, so včeraj objavili, da so doživeli vdor, v katerem naj bi bilo ukradenih za 63 milijonov dolarjev bitcoinov. Spletna stran/borza (sicer iz Honga Konga) naj bi že sodelovala z policijo, je pa vrednost bitcoina ob novici takoj doživela manjši padec. Bitfinex sicer omogoča trgovanje tudi z drugimi valutami (danimo Litecoin in Ether), a naj bi bili ukradeni le bitcoini.
V temnem spletu se je pojavil paket s podatki (uporabniškimi imeni in gesli) za 200 milijonov računov Yahoo. Prodajalec trdi, da so prišli iz logov ruske skupine, odgovorne tudi za vdora v LinkedIn in Myspace. Paket se ponuja za tri bitcoine (približno 1.800 ameriških dolarjev). Šlo naj bi za podatke, pridobljene v vdoru leta 2012, nekaj kopij pa naj bi bilo že prodanih.
Pri Interpolu so objavili, da so v Nigeriji aretirali človeka, ki naj bi vodil eno večjih mrež za pošiljanje nezaželene pošte. Imena sicer niso objavili (naj bi šlo za 40 letnika, znanega le pod imenom »Mike«), naj pa bi vodil mrežo štiridesetih oseb, skupaj odgovornih za čez šestdeset milijonov dolarjev prevar. Naj bi se ukvarjali tako z napadom preko nezaželenih programov (»malware«) kot preko klasičnih prevar preko elektronske pošte. Ista oseba naj bi sicer vodila tudi mrežo za pranje denarja, ki deluje v Evropi, v ZDA in na kitajskem.
Googlovo matično podjetje Alphabet in farmacevtski gigant GlaxoSmithKline sta naznanila, da nameravata ustanoviti skupno podjetje, ki se bo ukvarjalo z bioelektronskimi zdravili. Podjetje se bo imenovalo Galvani Bioelectronics, sedež bo imeli v Veliki Britaniji, GSK bo imel 55 odstotni delež, Alphabet pa (preko podjetja Verily Life Sciences) 45 odstotni delež. V naslednjih sedmih letih naj bi vanj vložili nekaj čez 700 milijonov dolarjev, prva zdravila naj bi bila pripravljena leta 2023.
Avstralci so ugotovili, da GPS tam doli stalno laže za poldrugi meter, zato bodo svoj kontinent premaknili za dva metra, da bodo vsaj leta 2020 na pravem mestu. Do tedaj bodo poiskali kakšno trajnejšo rešitev, dodajajo, ker nenehno premikanje res ne vodi nikamor. Vest ni prvoaprilska potegavščina, ampak resničen problem, ki je donedavna zaposloval le geodete, s pojavom avtonomnih vozil in plovil pa je postal čisto resna nadloga v vsakdanjem življenju. Dva metra sta namreč ravno dovolj, da se avtomobil sam pelje po desni strani namesto po levi, kar v Avstraliji ni najbolj pametna ideja. Berite dalje, zakaj GPS je in bo vedno in povsod lagal.
Microsoft je do 29 julija ponujal uporabnikom Windows 7, 8 in 8.1 brezplačno nadgradnjo na Windows 10, kot kaže pa lahko do omenjene nadgradnje še vedno pridemo. Še vedno jo namreč ponujajo za tiste, ki uporabljajo t.i. podporne tehnologije (»assistive technologies«). Gre za funkcije, vgrajene v Windows, ki olajšajo uporabo računalnika za uporabnike s posebnimi potrebami. Med njimi najdemo lupo, s katero povečamo del zaslona (denimo majhno besedilo) in možnost, da nam računalnik prebere del besedila.
Amazon, ki si je z leti izgradil renome podjetja, ki nikoli ne prinaša dobičkov, se počasi spreminja. Poleg tega, da izkazuje dobiček, tudi na borzi izdatno raste, posledično pa »rastejo« njegovi največji lastniki. Jeff Bezos, ustanovitelj in vodja podjetja, ima v lasti 18% podjetja, to pa je po zadnjih podatkih vredno kar 65,3 milijarde dolarjev, zaradi česar je mož na tretjem mestu spiska najbogatejših ljudi na svetu, kot ga vodi Forbes. Prvi je še vedno Bill Gates, drugi pa Armancio Ortega, ustanovitelj verige trgovin Zara.
Javne povezave VPN so zelo priljubljen način za brisanje sledi v internetu, iz takih ali drugačnih vzgibov. Ameriškim podjetjem, ki nam nočejo prodati zabavnih vsebin (Netflix…) se lahko na ta način predstavimo kot Američani, uporabljamo lahko storitve, ki nam jih nočejo prodati, lahko se skrivamo pred hekerji (na javnih dostopnih točkah Wifi) ali pa se skrivamo kar pred oblastmi. Navsezadnje je tudi vsemogočno omrežje TOR neke vrste VPN, ki našo številko IP skrije preko več plasti šifriranja.
Aplikacije, filme in glasbo, ki smo jih kupili v Googlovi tržnici Play, bo odslej mogoče deliti v okviru družine, so sporočili pri Googlu. Vsak nakup, ki je bil/bo opravljen po 2. juliju 2016 bo mogoče deliti z do šestimi člani družine, deljenje starejših nakupov pa bodo morali razvijalci na tržnici eksplicitno posebej dovoliti.
Če hoče biti danes naprava (kakršnakoli že) »moderna«, mora imeti povezavo do »oblaka« ali spletnega servisa in mora komunicirati vsaj prek bluetootha, če že ne Wifi. Vsaj tako je videti. Take naprave so zanimive, drugačne, »pametne«. Tudi pri Monitorju »padamo« nanje in jih redno preizkušamo, četudi gre le za – kosilnice.
Skorajda smo že navajeni, da poročamo o (vsaj relativno) dobri prodaji Applovih iPhonov in vsakoletnih poročil o tem, kako se Samsungovi vrhunski modeli prodajajo slabo. Letos je, kot kaže drugače, saj se je Samsung pohvalil, da se letošnji modeli Galaxy S7 in S7 Edge prodajajo zelo dobro.
Evropska komisija je v začetku meseca javnosti predložila predlog nove direktive, s katero želi okrepiti boj proti financiranju terorizma in povečati transparentnost finančnih transakcij. V njej so kot problem prepoznali tudi bitcoin in po birokratski navadi predlagali popolnoma neuresničljivo in tehnično nemogočo administrativno rešitev. Evropska komisija namreč želi bazo, v kateri bi vsaki bitcoinski denarnici pripadala ime in priimek imetnika (to najdete na strani 38 spodaj).
Facebookov projekt Aquila, ki naj bi slabše internetno povezanim krajem na Zemlji omogočal povezovanje v internet, je dosegel prvi konkretnejši mejnik. Letalo, ki se napaja s sončno energijo in bo v prihodnosti morda »pošiljalo internet« krajem pod seboj, je namreč prvič vzletelo.
Apple je sporočil, da prodaja telefonov iPhonov že drugo zaporedno četrtletje pada, in sicer za 15%. Res pa je, da je prodaja še vedno malce boljša, kot je podjetje predvidelo, navsezadnje so v tretjem četrtletju prodali kar 40,4 milijona telefonov. Apple sicer predvideva, da bo padec prisoten tudi v četrtem četrtletju, kljub temu, da je takrat pričakovati že nove modele iPhone. Opozoriti velja, da primerjave z lanskim letom niso realne, saj je takrat prodaja, zaradi predstavitve modelov iPhone 6, zrasla za kar 35%. Tega se očitno zaveda tudi borza, kjer so delnice Appla zrasle, za 7%.
V temnem delu interneta so se pojavili oglasi, v katerih se prodajajo osebni podatki uporabnikov britanskega operaterja O2. BBC jih je nekaj tudi kupil in potrdil, da gre za avtentične podatke. O2 zanika vdor in opozarja, da gre za podatke iz tri leta starega vdora v neko drugo stran.
O tem, da se Apple menda ukvarja z izdelavo avtomobila (»AppleCar?«), ki bo seveda električen in, če se le da, avtonomen, se govori že kar dolgo. Wall Street Journal poroča, da je novi vodja projekta Titan, kot je menda interno znan, po novem »vodja strojne opreme« pri Applu, Bob Mansfield. Ta je leta 2013 za nekaj časa izginili iz Applovega spiska zaposlenih, sedaj pa vsi področni vodje za Titan poročajo njemu. Vsaj tako pravi WSJ.
Evropska policijska agencija Europol se je povezala z nizozemsko policijo in varnostnimi strokovnjaki pri Kasperskem in Intel Security (Mcafee) ter vzpostavila spletno mesto No more ransom. Izsiljevalski »virusi« (in podobni prijemi) so namreč v letošnjem letu naravnost eksplodirali, o čemer smo pisali tudi pri Monitorju, zato je osnovni cilj omenjene strani uporabnikom dati še tretjo izmed možnosti, namesto da lahko izbirajo le med »plačaj« in »ne plačaj«.
Januarja 2015 je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) odločila, da naši mobilni operaterji kršijo načelo nevtralnosti interneta, ki (poenostavljeno povedano) določa, da operater/ponudnik interneta ne sme privilegirati nobene podatkovne storitve, da morajo biti vsi tipi prometa enakovredni. Operaterji so namreč ponujali storitve Deezer in video HBO Go (Telekom), Hangar Mapa (Simobil), mobilna televizija Mobia TV (AMIS) in Tuškabina (Tušmobil), podatki, ki so jih uporabniki porabili zanje, pa se niso šteli v skupno kvoto podatkov, ki so jo imeli uporabniki zakupljeno. S tem so sicer uporabnikom olajšali uporabo le teh, vendar so hkrati v neenakopraven položaj postavili konkurente (Google Play Movies&TV, Dropbox…).
Ameriški proizvajalec stekla, ki ga uporablja velika večina pametnih telefonov in tablic, Corning, je novinarjem predstavil novo razičico le tega – t.i. Gorilla Glass 5. Peta različica tega zelo odpornega stekla naj bi bila še bolj odporna na padce in praske, kot je Gorilla Glass 4 v današnjih telefonih. Po njihovih besedah naj bi telefon s takim steklom preživel preko 80% padcev z višine 1,6 metra, nekateri modeli naj bi v laboratoriju preživeli preko dvajset takih padcev. Opozarjajo pa, da bodo rezultati v praksi morda tudi drugačni, saj je končna robustnost odvisna od oblike in obdelave v samem telefonu, na kar pa Corning nima vpliva. To, da je preživetje telefona v kritičnih trenutkih včasih zelo odvisno tudi od sreče, pa tako ali tako vemo.
Yahoo, podjetje, ki je bilo nekoč v istem rangu, kot Google, je končno uspelo prodati svoj oddelek za spletno iskanje in oglaševanje. Yahoo je že kar nekaj let v rdečih številkah, prav veliko v tej smeri ni uspela spremeniti niti nova direktorica Marissa Mayer, ki se s podjetjem trudi zadnje štiri leta.
Nemški mediji pišejo, da so preiskovalci nedavnega strelskega pokola v Münchnu dognali, da si je storilec orožje priskrbel v temnem internetu (darknetu). Zaradi tega so se že pojavili politični pritiski, da bo treba darknet bolje nadzorovati.
Eno izmed najbolj nevarnih početij s prenosnimi napravami je povezovanje v neznana in nezaščitena omrežja Wi-Fi. Nevarnost preži z dveh koncev – promet lahko prestreza ponudnik dostopne točke ali v primeru omrežij brez gesel kar vsak mimoidoči. Kljub temu je to početje izjemno razširjeno, kar je s poizkusom na ameriški republikanski konvenciji v Clevelandu pokazal Avast.
Google, ki je že marca napovedal, da bo kmalu začel prodajati »oblačne« servise strojnega učenja, je sedaj v javno (beta) uporabo spustil dva taka servisa.
Tržišče grafičnih kartic je v zadnjih letih iz popolnoma igralnih vod počasi prešlo (tudi) v vode navidezne resničnosti in rudarjenja Bitcoinov. Strojne zmogljivosti najmočnejših modelov vsako leto še vedno strmo naraščajo, ključno vlogo pri tem pa ima nVidia.
Pomislili bi, da so videorekorderji, saj veste, tiste podtelevizijske škatle, ki znajo predvajati videoposnetke iz kaset VHS, že davno mrtvi. Saj imamo za to vendarle snemalnike DVD, HDD, Bluray, oz., pardon, kar omrežne video snemalnike.
Na naslovnicah se je običajno pojavljal The Pirate Bay in pravne tegobe njegovih upravljavcev, a brez velikega pompa je že pred časom stran KickassTorrents (KAT) prevzela primat najbolj obiskane spletne strani s torrenti. Včeraj se je zgodba leta 2009 ustanovljene strani bržčas končala, saj so zasegli njene domene in aretirali domnevnega ustanovitelja.
Elon Mask, kontroverzni šef podjetja Tesla (in SpaceX in še česa), je zadnjih nekaj dni na svojem Twitter računu napovedoval predstavitev novega velikega načrta, ki naj bi njegovo podjetje še trdneje zasidral v prihodnosti. Master Plan, drugi del, kot ga je poimenoval naj bi bil nadgradnja osnovnega načrta, ki ga je predstavil pred desetimi leti. Slednji je začrtal pot od dragega električnega avtomobila, preko nekoliko cenejšega modela, do takega, ki si ga lahko privošči vsakdo. In končni cilj – proizvodnja sončne energije za vse.
Servis WhatsApp (sedaj v lasti Facebooka) je med prvimi vklopil šifriranje pogovorov, s katerim je prebiranje komunikacij, ki si jih izmenjujejo uporabniki, onemogočeno vsem, tudi lastnikom tega servisa. Kar je postalo problem, ko so v Braziliji oblasti zahtevale, da podjetje sodišču preda vsebino zasebne komunikacije uporabnikov, ki so trenutno v kazenskem postopku.
Microsoft je predstavil poslovanje v zadnjem četrtletju in z rezultati presenetil analitike. V zadnjih treh mesecih so zabeležili kar 3,1 milijarde dolarjev dobička (v enakem obdobju lani so imeli približno enako izgube, zaradi odpisa Nokie), posledično so delnice na New Yorški borzi že zrasle za 4 odstotke.
Raziskovalci iz Kaspersky Laba poročajo o novem domiselnem načinu za širjenje trojanskih konjev, ki so ga v zadnjih mesecih uporabljali pisci zlonamernega programa Lurk. Za lažji dostop do tarčnih računalnikov so ga skrili kar v legitimno programsko opremo za oddaljen nadzor računalnika.
