Strežniške storitve na zahtevo ponujajo večjo prilagodljivost
V množici storitev v oblaku so strežniške storitve na zahtevo (serverless computing) eno najhitreje rastočih področij. Na letnem nivoju se povpraševanje povečuje v povprečju za 21,7% letno. Čeprav je to področje še razmeroma mlado in s tem majhno, leta 2020 je bilo globalno vredno okoli 7,3 milijarde dolarjev, se nam v naslednjih letih obeta hitra rast. Analitiki ocenjujejo, da bo trg leta 2028 vreden že skoraj 40 milijard dolarjev.
Strežniške storitve na zahtevo so zanimive predvsem za razvijalce in podjetja, ki iščejo večjo prilagodljivost, tako s strani zmogljivosti, kot hitrosti implementacije, pri tem pa ne želijo vlagati v najem in upravljanje strežniških sredstev. Pomemben razlog za hitro rast je tudi cena storitev, saj so te storitve večinoma obračunane po dejanski rabi, brez začetnih stroškov in pogosto brez dolgoročnih obveznosti najemnika.
Ta poslovni model omogoča zelo hitro implementacijo, zato je zelo priljubljen v začetnih korakih novih projektov, pri razvoju in pripravi prototipov. Po drugi strani tovrstne storitve na zahtevo omogočajo hitro stopnjevano nadgrajevanje zmogljivosti, pač glede na povpraševanje končnih uporabnikov. Pogosto je ta poslovni model zanimiv tudi zato, ker je moč storitve lažje hitro postaviti bližje uporabnikom oziroma napravam na računalniškem robu, kjer sta latenca in odzivnost pomembna.
Toda uporaba strežniških storitev v oblaku prinaša tudi izzive. Testiranje in iskanje napak je v takem okolju oteženo, zato zahteva visoko stopnjo avtomatizacije in upravljanja sprememb. V isti sapi je za tovrstne storitve tudi težje zagotoviti ustrezno stopnjo varnosti, saj se okolje pogosto ali celo nenehno spreminja.
Praksa kaže tudi na to, da se model strežniških storitev na zahtevo bolje obnese pri krajših strežniških opravilih, ki pa jih je lahko številčno veliko. Manj se obnese pri dolgih strežniških nalogah, ki zahtevajo nenehno uporabo strežniških sredstev. Vzporedno se to utegne tudi poznati pri celotni zmogljivosti oziroma hitrosti izvajanja.
Nazadnje so tu še tveganja povezana z navezovanjem na posamezne ponudnike. Za učinkoviti izkoristek storitev tega poslovnega modela je pogosto treba uporabljati specifične storitve in API klice za upravljanje storitev, te pa so od ponudnike do ponudnika različne.
Največji uporabnik strežniških storitev na zahtevo so ZDA, kjer uporabljajo okoli 36% storitev tega trga. Takoj za njimi je Kitajska s okoli 25% trga, medtem ko EU predstavlja 16% trga. Znotraj EU daleč najhitreje raste uporaba storitev v Nemčiji, kjer beležijo 17,8% letno rast, a je ta nižja kot na bolj razvitih trgih.
Strežniške storitve na zahtevo pogosto uporabljajo telekomunikacijska podjetja, bančni sektor, medijske družbe, zdravstvo, maloprodaja in do neke mere proizvodnja. Najbolj pogosto uporabljene storitve na zahtevo so podatkovne baze, pomnilniški prostor, uporaba vmesnikov API, področje naprav IoT, pretočno prenašanje vsebin in trenutno sporočanje ter tako imenovane funkcionalnosti na zahtevo (FaaS, funcionality as a service).
