Smernice razvoja na področju analitike in poslovne inteligence

Poslovna inteligenca je ključni dejavnik za uspešno digitalno transformacijo podjetij, zato je še naprej med prioritetami kar se tiče investicij v inovativne rešitve. To je povzetek družbe Gartner, s katero so pospremili najnovejšo raziskavo za področje analitike in poslovne inteligence, v kateri opredeljujejo tehnološke trende na znamenitem grafu cikla navdušenja (hype cycle).

Kot že vemo, cikle navdušenja podaja zlasti stopnjo zrelosti določene tehnologije in s tem primernost za uporabo v produkcijske namene. Seveda se to razlikuje od podjetja do podjetja. Nekatera stavijo na inovativnost in so zato pripravljena tvegati z manj uveljavljenimi tehnologijami, druga želijo svoje investicije potrditi šele, ko je tehnologija preživela začetno navdušenje.

Gartner je na področju poslovne inteligence in analitike letos želel izpostaviti pet perspektivnih tehnologij in konceptov, ki bodo zaznamovale dogajanje v prihodnjih letih. Prva je tako imenovana Povečana analitika (Augmented analytics), ki uporablja strojno učenje na številnih področjih, kjer doslej še ni bila v rabi: pri pripravi, raziskovanju in celo interpretaciji podatkov. Povečana analitika bo koristne podatke približala uporabnikom, hkrati pa precej skrajšala cikle in stroške priprave, kjer je danes precej odvisno od ljudi.

Drugo področje, ki ga izpostavlja Gartner, je koncept oziroma proces. Gre za digitalno kulturo podjetij, ki se bo morala spremeniti do te mere, da bo spodbujala in nekega dne zahtevala podatkovno pismenost svojih zaposlenih. Podatkovna pismenost je u mišljena kot sposobnost interpretacije in uporabe podatkov, ki jih bodo pripravili sistemi BI. V digitalno kulturo po drugi strani sodi tudi področje digitalne etike, zlasti v časih, ko algoritmi umetne inteligence zlahka pretentajo uporabnike z izredno verodostojnimi, a povsem izmišljenimi podatki (fake news). Podjetja bodo morala na tem področju vzpostaviti nova pravila obnašanja, da omejijo negativne vplive uporabe nove tehnologije.

Tretje področje je Analitika relacij, povezav med podatki, lokacijami, ljudmi, stvarmi, dogodki in drugimi dejavniki. Tu gre predvsem za iskanje povezav med navidezno nestrukturiranimi in navidezno nepovezanimi podatki. Kdor bo tu znal najti nove vire spoznanj, bo imel veliko prednost pred konkurenco. Mnoge od aplikacij z največjo dodano vrednostjo danes že znajo najti odgovore, še preden je povsem jasno, kakšno je vprašanje. Lep primer so sistemi za nadzor varnosti, ki znajo zaznati neobičajne dogodke, čeprav še ni znano za kaj gre.

Odločitvena inteligenca je nekakšno nadaljevanje doslej znane napovedne inteligence. Gre za orodja, ki pomagajo pri preučevanju posledic odločitev, narejena na osnovi algoritmov za napovedno analitiko. S pomočjo orodij bo mogoče lažje modelirati, usklajevati, izvajati, nadzorovati in prilagajati modele za pomoč odločitvam. Cilj je jasen: hitrejše odločanje, a hkrati z manj napakami.

Gartner nazadnje pričakuje velik korak naprej pri operacionalizaciji rešitev s področja poslovne analitike. S tem, ko je na voljo vedno več podatkov, se orodja in tehnike vse bolj uporabljajo na področjih, kjer doslej niso bila prisotna. Po drugi strani pa vse več podatkov za podjetja čedalje bolj kompleksne analize predstavljajo problem, saj tipično primanjkuje časa in sredstev, da bi bilo to rešeno na pravilen in pravočasen način. Zato pri Gartnerju menijo, da bo vse več zahtevnih analiz narejenih »na zahtevo«, nekje v oblaku, ki bo najet za čas, ko so potrebni rezultati.