Rudarjenje bitcoina na računalniku, ki je Zemljane pripeljal na Mesec
Včasih kar malo pozabimo, da so nas v vesolje popeljali računalniki, ki so v primerjavi z današnjimi domačimi napravami videti neverjetno nebogljeni. Na Mesec je Apollo krmilil Apollo Guidance Computer (AGC), ki so ga sestavili, še preden je bil izumljen moderni mikroprocesor. Namesto tega ima 5600 vrat NOR. Ken Shirriff se je zato lotil zanimivega projekta, v katerem je obnovil in zagnal prav takšen Apollov računalnik.
AGC je bil mojstrovina svojega časa, saj je tehtal 35 kilogramov in zasedal približno 30 litrov prostornine. Zmogel je približno 40.000 operacij seštevanja na sekundo, kar je malo, a dovolj, da pridemo do Lune. Kaj če bi torej na njem poizkusili rudariti bitcoin?
Shirriff je poizkusil prav to in uspel. Na računalniku iz 60. let je implementiral algoritem SHA-256. AGC ima 24 logičnih modulov, ki sestojijo vsak iz 240 vrat NOR, ki predstavljajo 120 integriranih vezij. Tak računalnik je 15-bitni (s paritetnim bitom), kar je nekoliko nenavadno. Na voljo je 4 kilobajte pomnilnika. Toda vseeno je Shirriff uspel na njem izvesti operacije na 32-bitnih nepredznačenih celih številih.
In rezultat? Za eno zgoščeno vrednost SHA-256 je računalnik potreboval 5,15 sekunde. Bitcoin uporablja dve, torej je za en bitcoinov hash potreboval dobrih 10 sekund. To pomeni, da bi tak računalnik en blok narudaril v povprečju v 4 · 1023 sekundah – to je približno milijardokrat več od starosti vesolja.
Kar je še vedno bistveno hitreje od računanja SHA-256 na roko s svinčnikom in papirjem, kjer bi za eno samo zgoščeno vrednost potrebovali 1-2 dneva.
O Apollovem računalniku sicer pišemo tudi v aktualnem Monitorju.
