Oglasno sporočilo

Projekt NEDO

Objavljeno: 29.8.2018 08:00

Primer enega od najbolj inovativnih energetskih projektov na svetu.

Slovenski trg postaja vse bolj zanimiv za tuje vlagatelje, kar še posebej velja za podjetja iz Japonske. Japonska tehnološka podjetja so znana predvsem po najsodobnejši tehnologiji in postavljanju visokih standardov v ekologiji. Zaradi skrbi do okolja elektrika danes postaja vodilna energija, ljudje pa stremimo k temu, da bi ta poganjala čim več strojev. S tem občutno pripomoremo k čistosti okolja, vendar bolj obremenjujemo obstoječe električne napeljave. Obstoječa distribucijska električna infrastruktura je bila izgrajena z namenom enosmerne dobave elektrike (od proizvodnje do končnega uporabnika) gospodinjstvom v okvirih in standardih, ki so bila presežena že kakšno desetletje nazaj.

Danes smo priča gradnji številnih sončnih elektrarn na strehah zasebnih hiš in uporabi obstoječega električnega omrežja tudi v drugo smer, ko se presežki proizvedene elektrike po istem omrežju vračajo nazaj v distribucijo elektrike. Ko k temu prištejemo hiter porast števila električnih avtomobilov, ki s hitrim polnjenjem dodatno obremenjujejo električno omrežje, se lahko v distribuciji električne energije hitro pojavijo spremembe v porabi ali dobavi elektrike, kar lahko povzroči resne težave v celotnem električnem distribucijskem omrežju. Ravno o tem razmišljajo Japonci in podjetje Hitachi v projektu NEDO, v katerem so k sodelovanju povabili slovenska podjetja. V projektu skupaj razvijajo pametna omrežja za racionalno porabo elektrike in obstoječe električne infrastrukture.

Projekt NEDO je mednarodni projekt pametnih omrežij, v katerem skupaj s številnimi podizvajalci sodelujejo japonska agencija za razvoj novih tehnologij NEDO, njegov pooblaščeni izvajalec, podjetje Hitachi in slovensko podjetje Eles, ki se ukvarja s sistemskim upravljanjem prenosnega omrežja in ki celoten projekt vodi in koordinira. Za telekomunikacije in IT infrastrukturo za potrebe izvajanja projekta, je poskrbelo podjetje Stelkom.

Ob nacionalnem ponudniku Telekom Slovenije, je Stelkom najpomembnejši alternativni ponudnik hrbteničnega optičnega omrežja (t.i. backbone) v Sloveniji, ki s svojim omrežjem povezuje vsa večja mesta po Sloveniji in tudi pomembna TK vozlišča zunaj državnih meja. Stelkom oddaja le manjši del celotnih telekomunikacijskih kapacitet energetskega sistema, hkrati pa se omrežje razlikuje od ostalih  operaterskih omrežij zaradi specifičnih zahtev. Omrežje je dokaj kompleksno, saj so do ključnih objektov zgrajeni po dve fizični povezavi, prenosni sistemi so podvojeni, telekomunikacijska oprema je v varovanih prostorih na brezprekinitvenem napajanju. Eles ima na prenosnem omrežju štiri zanke ter po dve omrežji za vsako. Ob žledu februarja 2014 jim je zato kljub prekinitvam povezav in glavnih daljnovodov na vseh glavnih razdelilnih transformatorskih postajah uspelo zagotoviti napajanje in informacijske telekomunikacijske storitve.

Koristi projekta NEDO so prav z vidika ekonomične rabe in uporabe obstoječega elektroenergetskega sistema, saj z uporabo naprednih rešitev izzive trajnostnega razvoja za potrebe končnih uporabnikov rešujejo z okolju prijaznimi rešitvami. Namesto vlaganj v širitev energetskega omrežja, ki bi teoretično bil potreben za sledenje zahtevam hitro rastočega trga končnih uporabnikov elektrike, se bo z uporabo sodobne sekundarne opreme, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku bolje izkoristilo že obstoječe omrežje.

Projekt v Sloveniji poteka na številnih lokacijah, tako da ga lahko označimo tudi nacionalni projekt. V projekt so vključeni operaterji prenosnega in distribucijskega omrežja, lokalne skupnosti, odjemalci, ponudniki rešitev in raziskovalne organizacije s ciljem vzpostavitve naprednih rešitev tako za odjemalce kot tudi operaterje omrežja, ponudniki omrežja pa bodo dobili natančno implementacijo. V projektu si slovenska in japonska podjetja delijo investicije - tako NEDO poskrbi za sodobno opremo japonskih in slovenskih ponudnikov rešitev, Eles pa financira razvoj naprednih funkcionalnosti, ki bodo skupaj z opremo tvorile napredno infrastrukturo pametnih omrežij. Projekt je skupno ocenjen na 35 milijonov evrov, od česar jih slovenski Eles prispeva 15,5.

Projekt poteka v dveh fazah

Projekt v Sloveniji poteka od leta 2016 in že kaže zelo spodbudne rezultate.  Deljen je na dve fazi - prva se je začela leta 2016 in se bo končala prihodnje leto, druga pa se bo pričela letos in bo potekala do leta 2021. Največji podvig za delovanje pametnega omrežja je zagotavljanje signala, saj je to predpogoj za delovanje omrežja. Pokrajina v Sloveniji je zelo raznolika, zato so odseki brez signala zelo pogosti. Za nevšečnosti je poskrbelo hčerinsko podjetje Elesa, Stelkom, ki je uporabil vse sodobne tehnologije in rešitve, da je omrežju zagotovil signal tudi v najbolj zakotnih breznih.

Prva faza projekta v Sloveniji poteka na Štajerskem. Na območjih Elektra Celje, Maribor in Elesa so namestili 145 različnih naprav za spremljanje in vodenje omrežja, med katerimi so tudi prvi trije regulacijski transformatorji slovenskega podjetja Kolektor Era. Vse naprave so povezane z Elesom, ki lahko beleži podatke porabe električne energije. Povezljivost naprav je omogočil Stelkom, ki ima ključno vlogo pri vzpostavitvi omrežja.  V prvo fazo so vključili tudi 830 gospodinjstev na območju Ptuja, kjer sodelujejo z Elektro Maribor. V tem delu želijo razvijati razvoj naprednih funkcionalnosti kot so regulacija napetosti, lokalizacija in izolacija okvar. Prvi podatki pravijo, da odjemalci v izbranih terminih zmanjšajo svojo porabo za približno 30 odstotkov, s čimer kar nekaj prihranijo pri plačevanju elektrike.

Brez komunikacij ni pametnih stvari

Vodja projekta Nedo pri podjetju Stelkom mag. Sašo Zupančič pravi, da »je za Stelkom projekt NEDO največji in najbolj kompleksen razvojni projekta do sedaj, kjer smo na eni strani izkoristili do sedaj akumulirano znanje na področju telekomunikacij, na drugi strani pa pridobili izjemno dragoceno izkušnjo z  japonskimi partnerji ter pri tem spoznavali njihovo kulturo dela in notranjih pravil, ki je popolnoma drugačna od naše. Svoje pogodbene obveznosti smo opravili odlično kljub nenehnemu prilagajanju in upoštevanju zahtev slovenskih partnerjev in želja podjetja Hitachi.«

Stelkom, ki je bil izbran za telekomunikacijski in IT del projekta NEDO, se je skozi prvo fazo soočal s številnimi izzivi. Kljub slabim vremenskim razmeram in številnim nevšečnostim, jim je z naprednimi in tehnološko raznolikimi telekomunikacijskimi tehnologijami uspelo zagotovili 100 % pokrivanje vseh lokacij, kjer so postavljene pametne naprave za upravljanje in diagnostiko elektro-distribucijskega sistema. Lokacije, ki so sedaj povezane, so večinoma na območjih, ki so težko dostopna. Lokacije so povezane z izvedbo zanesljivih in zelo hitrih povezav z zakasnitvami pod 10 ms v prečni komunikaciji med elementi na terenu, ki jih ne omogoča niti 4G (LTE), zato je Stelkom za ta namen uporabil obstoječe optično omrežje, satelitske komunikacije ter mobilne komunikacije prek obeh večjih slovenskih mobilnih operaterjev (z uporabo 2G, 3G in 4G). Kamor povezave niso segale, so inovativno uporabili lastno radijsko omrežje, ki so ga dogradili prav za ta namen. S tem jim je uspelo vzpostaviti heterogeno omrežje z uporabo vseh primernih telekomunikacijskih tehnologij in dograditi omrežje, ki omogoča hitro zaznavanje napak in takojšnjo reakcijo ter odpravo morebitnih izpadov. Poudarek je bil tudi na varnih kodiranih povezavah od jedrne strežniške infrastrukture do končnih lokacij v naravi. 

»Brez komunikacij ni pametnih stvari«, pravi Janez Lampe, član ekipe Stelkom pri projektu, in komunikacijo primerja s živčevjem, ki so predpogoj za karkoli pametnega, uspešno delovanje ter koordiniranje med elementi in stvarmi.

Z uporabo najmodernejših funkcionalnih rešitev pametnih omrežij, ki so trenutno na voljo, ta demonstracijski projekt omogoča zanesljivost delovanja in razpoložljivost telekomunikacijskih storitev, kar so dosegli z uporabo sistemov neprekinjenega napajanja (UPS) ter izbiro kakovostne opreme, primerne za energetska okolja.

Pomembnost projekta prepoznali tudi v vladi

Prva faza se bo končala drugo leto, že letos pa se bo pričela druga faza, katero bodo izvajali na območju Ljubljane in Idrije. Druga faza bo namesto gospodinjstev vključevala pametne skupnosti, kamor bodo namestili baterijske hranilnike energije in področne sisteme za upravljanje z energijo. Pomembnost projekta so zaznali tudi pri vodilnih v državi, Miro Cerar je tako za časnik Delo dejal: »Projekt nas pelje med najvišje razvite države, povezovanje med japonskimi in slovenskimi proizvajalci opreme pa je izjemna priložnost za slovenska podjetja«. Cerar je še dejal, da si pri državi zelo prizadevajo za zmanjšanje energetske odvisnosti in da v projektu vidi dolgoročno sodelovanje Slovenije in Japonske.

Pri agenciji NEDO imajo sicer odprte projekte v 12 državah, vendar se jim slovenski zdi najpomembnejši, saj tu iščejo odgovore na izzive iz vsega sveta. Želijo si, da bi Slovenija postala vzor za vse druge države.

Tudi pri Elesu so zadovoljni, da so se pred tremi leti priključili projektu. Kot je za Delo poudaril direktor podjetja mag. Aleksander Mervar, pri podjetju čutijo odgovornost predvsem do Slovenije, seveda pa tudi do podjetja Hitachi. Mervar je dejal, da je projekt NEDO najinteligentnejši in najboljši projekt pametnih omrežij v Sloveniji ter projekt dveh držav, ne dveh družb. Politiko je pozval, naj prepozna priložnosti za slovensko gospodarstvo, ki jih prinaša tako projekt drugega tira kot druga faza projekta NEDO.

Pametna omrežja - ključ do stalnega dostopa do energije

Pametna omrežja so podrla tradicionalni način enosmerne dobave, ko se je proizvodnja morala prilagajati potrošnji. V modernem času, kjer zaznamo vse večje potrebe po elektriki, obnovljivih virih in potrebe po hranjenju energije, lahko s pametnimi in razpršenimi proizvodnimi viri zagotavljamo omrežje, ki deluje v obe smeri. Pametno omrežje tako s zakasnelim polnjenjem omogoči, da bo poraba električne energije v najbolj nasičenih terminih  manjša in bo potekala nemoteno. Z zagotovljenim neprekinjenim nadzorom in uporabo namenskih nadzornih sistemov so za primer izgube napajanja od zunaj, zasnovali tehnične rešitve za jedro omrežja, ki deluje v načinu visoke razpoložljivosti in je vzpostavil centralni jedrni strežniški sistem in tako prvič povezal različne sisteme vodenja na nacionalnem nivoju na način, ki omogoča varno in transparentno ločevanje pravnih subjektov na logični ravni sistemov.

www.stelkom.si

  

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki