Pandemija bo zelo prizadela tudi računalniško industrijo

Objavljeno: 18.3.2020 10:00 | Teme: koronavirus, poslovanje

Pandemija bolezni COVID-19 dobiva vsak dan nove razsežnosti tudi v računalniški industriji. Strokovnjaki z zaskrbljenostjo spremljajo, ali bodo spletne storitve, denimo orodja za delo na daljavo, vzdržale pritisk nenadnega skokovite rasti uporabe. Podjetja se v številnih primerih pravzaprav učijo, kako učinkovito od doma upravljati svoje lastne sisteme. Hkrati pa od računalniških proizvajalcev prihajajo skrb vzbujajoče napovedi o znatnih zamudah pri proizvodnji in dobavi opreme.

Kot kaže, so ta hip najbolj pod pritiskom spletne storitve za medsebojno komuniciranje in delo na daljavo, o čemer smo pisali v prejšnjem prispevku. Kljub temu, da vsi proizvajalci trdijo, da so pripravljeni na povečano povpraševanje, v praksi ni tako. Microsoft Teams je imel že dvakrat resnejše izpade, ki so prizadele uporabnike v številnih državah (videti je, da še najmanj Slovenijo), kar pa so razmeroma hitro tudi odpravili. Še več težav ima ponudnik videokonferenčnih sistemov Zoom, kjer so zlasti v ZDA doživeli več izpadov, degradirane zmogljivosti in kakovosti storitev.

Izkazuje se, da ta orodja preprosto niso bila dizajnirana za tovrstni obseg. To je bilo še posebej vidno v trenutku, ko so oblasti v ZDA razglasile podobne ukrepe za družbeno izolacijo posameznikov, kot v Evropi. Težave so imeli praktično sočasno vsi vodilni videokonferenčni sistemi, kot so Microsoft Teams, Zoom, Google Hangouts in Cisco Webex. Najhujša preizkušnja se je zgodila tedaj, ko je z delom začelo prebivalstvo 40-milijonkse Kalifornije.

Tudi druge spletne storitve, ki so ključne za (upajmo začasno) nov način življenja, doživljajo hude preizkuse. Spletne trgovine, ki še naprej zagotavljajo dostavo na dom doživljajo neverjetno število naročil. Amazon je denimo v ZDA napovedal, da bodo začasno zaposlili 100.000 ljudi, da bi lahko zadovoljili logistiko povečanega povpraševanja. Podobno je tudi pri drugih spletnih ponudnikih, težave pa imajo posledično tudi v logistiki dostave. To, kar je bilo v normalnih razmerah dostava v roku dneva ali dveh (ponekod tudi v istem dnevu), se je zdaj raztegnilo na 4 do 5 dni.

Pomirjujoče je dejstvo, da ponudniki internetnih storitev (ISP) v večini primerov navajajo, da imajo razmere pod nadzorom. Le v redkih primerih prihaja do resnejših motenj, čeprav se že močno opaža, da so se doslej pričakovani odzivni časi močno podaljšali. Lep primer je delovanje omrežja Skype. Kljub slabim izkušnjam v preteklosti sistem trenutno deluje precej dobro. Kdor dela veliko mednarodnih klicev, lahko tudi v sosednjo Hrvaško, zna povedati, da so se zamiki pri pogovorih opazno podaljšali. Obremenitev tokom dneva močno niha. Nekateri poročajo, da pri največjih obremenitvah sistem ne dovoljuje konference z več kot peščico udeležencev. Najbrž je to potrebno, da bi lahko vsem zadovoljili vsaj osnovne storitve.

Zaskrbljujoče pa so napovedi proizvajalcev o podaljševanju roku dobav, ki so že doslej bile problematične zaradi prvega vala epidemije na Kitajskem. Najbolj pereč so recimo dobave prenosnih računalnikov, strežnikov in pomnilniških enot SSD. Med znamkami je največji zamik dobav pri izdelkih družb Lenovo in HP, pri enotah SSD pa pri izdelkih družb Western Digital, Kingston in Micron. Trenutno si nihče ne upa jamčiti zagotovilo rokov dobave. Neuradno se govori o zamudah 2-3 mesece, ponekod najbrž še dlje. Apple medtem že svari, da bodo dobave zamujale 2-3 tedne, kar je po mnenju poznavalcev preveč optimistična napoved. Proizvajalci v resnici nimajo alternativ. Tudi če imajo proizvodnjo končnih izdelkov v manj okuženih delih sveta, je njihova proizvodnja tipično vezana na sestavne dele, ki izhajajo iz žarišč, v prvi vrsti Kitajske.

Na podlagi vseh teh informacij najbrž ni težko sklepati, da bo računalniška industrija v letošnjem letu zabeležila velik padec prodaje. Koliko, je ta hip zelo težko napovedati. Po finančni krizi v letih 2008-2009 je prodaja padla za okoli 165 milijard dolarjev, kar je bilo tedaj 5% manjša poraba na letni ravni. Tokrat bo po vsej verjetnosti izpad še večji.

Pri družbi Computer Economics so pohiteli in skušali opraviti analizo učinkov pandemije na posamezne gospodarske dejavnosti. Raziskava kaže, da bo računalniška industrija doživela velik udarec, zlasti kar se tiče upočasnitve dobav in posledično zmanjšanega dobička.

Po drugi strani pa družbena izolacija prebivalstva na domove odpira nove priložnosti in razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Filmska družba Universal je že sprejela odločitev, da bo nove filme sočasno objavila za prikaz v kinematografih, kot tudi za pretočne storitve doma. Kino dvorane so seveda opustele, zato se mora zabavna industrija hitro prilagoditi.

Podobno prilagoditev je naredila industrija iger, ki v teh časi najbolj cveti. Raziskave prometa kažejo, da se je uporaba iger izredno povečala. Prilagodila so se tudi tekmovanja. Overwatch League, ki je spopade v računalniških igrah organizirala v dogodkih v živo, se vsaj začasno seli samo v virtualni svet, kjer je tudi nastala.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki