Objavljeno: 9.9.2013 12:00 | Avtor: Uredništvo Monitorja

NASA razvija vesoljski širokopasovni internet z laserji

V vesolje pošiljamo nadvse napredne satelite, roverje in znanstvene instrumente, ki merijo najrazličnejše parametre, a en del vseh teh naprav ostaja enak. Komunikacija z Zemljo se izvaja prek radijskih valov, ki sicer potujejo precej daleč, a so omejeni z nizko prepustnostjo. Zato NASA razvija nov sistem komunikacij, ki se imenuje LLST (Lunar Lasercom Space Terminal), s katerim želijo v prihodnjem desetletju povečati pasovno širino komunikacije po vesolju za več velikostnih razredov.

Fizika je namreč neizprosna. Elektromagnetni signal v trirazsežnem svetu pada s kvadratom razdalje in temu se težko izognemo. Ena možnost so laserji, ki svetlobo pošiljajo usmerjeno, tako da ne leti v vse smeri, ampak le tja, kamor jo hočemo. Druga fizikalna omejitev pa je frekvenca elektromagnetnega valovanja, saj lahko z dolgimi valovi (na primer radijski valovi) prenesemo le malo informacij, s kratkimi (recimo vidna svetlobna) pa precej več. Na Zemlji nas sicer zvijajo še druge fizikalne lastnosti valovanj, kot so uklon, odboj in lom, tako da lahko dolge valove lovimo tudi za ovirami in se celo odbijajo od zgornjih plasti atmosfere nazaj proti površju, kratki valovi pa teh prednosti nimajo. (Zdaj veste, zakaj ne vidite za ovinek, radijske valove pa sprejemnik lovi tudi, če anteni nista v vidni črti.) Dodatni problemi pri vesoljski komunikaciji, recimo z roverji na Marsu, so termične motnje zaradi Sonca, tako da je komunikacija praktično nemogoča, ko sta Mars in Zemlja na nasprotnih straneh Sonca. Pri komunikaciji z Luno sicer teh težav ni toliko. V številkah: komunikacija z Marsom je v velikostnem razredu 0,1-10 kB/s. (tehnične podrobnosti  o komunikaciji z Marsom: http://www.astrosurf.com/luxorion/qsl-mars-communication3.htm)

Kaj pripravlja NASA? LLST sestavljajo trije deli: optični modul, ki je v bistvu 10-centimetrski teleskop, modemski modul za moduliranje in demoduliranje (odtod ime) komunikacije v elektromagnetno valovanje ("svetloba") z laserjem ter krmilna elektronika. LLST so naložili na LADEE (Lunar Atmosphere and dust Environment Explorer), ki so ga proti Mesecu izstrelili ta vikend in bo tja pripotoval čez kakšen mesec. Tam bo tri mesece krožil v orbiti in analiziral sestavo Lunine eksosfere (do nerazpoznavnosti stanjšane atmosfere), mimogrede pa bodo preizkusili še LLST. S tem sistemom bo mogoče dvosmerno komunicirati do razdalje 400.000 kilometrov, kar je približno desetkrat dlje kot doslej (enosmerna komunikacija praktično nima omejitev, saj še vedno dobivamo podatke z Voyagerjev, čeprav sta že na meji Osončja blizu heliopavze). LLST bo dosegal hitrost do 622 Mb/s proti Zemlji in 20 Mb/s nazaj, kar je že sedaj šestkrat več od najzmogljivejših radijskih komunikacijskih sistemov.

S tem se odpirajo možnosti za širokopasovni internet prek satelitov. Ti sicer že dandanes zmorejo več deset megabitov, a to je bistveno premalo, da bi imel posamezni uporabnik prek satelita hitrosti, primerljive z optiko na Zemlji. Obstaja pa težava, ki je nerešljiva zaradi same fizike. Zamik (lag, kar merite z ukazom ping) zaradi končne svetlobne hitrosti ostaja in ga ne more odpraviti nobena izboljšava. Za prenos znanstvenih podatkov iz vesolja to ni ovira, za žive konference z lunarnimi bazami ali samo ljudmi na drugi strani Zemlje je precej neprijetno, za igranje nekaterih iger prek interneta pa popolnoma neuporabno.

 

http://esc.gsfc.nasa.gov/267/271/334.html

http://ieeexplore.ieee.org/xpl/articleDetails.jsp?reload=true&arnumber=5226852

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentarji

Vlajke | 9.9.2013 | 13:55

Super prispevek! Imam pa dve manjši pripombi. Na začetku drugega odstavka je prav opredelit, da s kvadratom razdalje pada elektromagnetni signal. Da ne bi bilo zmede, ko bi kdo pomislil, da pada vsak signal po tem pravilu. Pri drugi pripombi se pa sicer lahko motim, ampak mislim, da laserska svetloba, ki bo uporabljena za komunikacijo, verjetno ne bo v vidnem spektru. Vidni spekter svetlobe namreč (vsaj pri komunikaciji v optičnih kablih) ni optimalen za komunikacijo preko velikih razdalj.

mhus | 9.9.2013 | 14:45

Res je! Vidna svetloba je bilo malo nerodno (netočno) napisano, ker si pod pojmom laser navedno predstavljamo rdeči laser, čeprav seveda modulacija za prenos podatkov uporablja druge valovne dolžine. Glede kvadrata razdalje pa - seveda gre za EMV, saj je cel prispevek o tem. Dopolnjeno:)

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Polom Trumpove umetne inteligence v zdravstvu

    Avtomatizirano varčevanje na račun pacientov.

    Objavljeno: 28.9.2026 10:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Pozabljeni PIN ne bo več težava

    Dobrodošla sprememba v Googlovem operacijskem sistemu Android.

    Objavljeno: 23.9.2026 08:00
  • ChatGPT bo stal do 500 dolarjev na mesec

    Na dnevu za razvijalce je OpenAI predstavil nov naročniški paket na ChatGPT, ki bo konkretno dražji od trenutnega najdražjega. Novi paket Pro 500 bo stal prav toliko dolarjev mesečno, kar je 2,5-krat več kot Pro.

    Objavljeno: 1.10.2026 07:00
  • Uvodnik: RAMagedon

    Umetna inteligenca nam obljublja cenejše delo, njen račun za strojno opremo pa vse bolj plačujemo tudi tisti, ki bi radi samo nadgradili domači računalnik.

    Objavljeno: 29.9.2026 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Oktober 2026
  • Novi Samsungovi tablici

    Galaxy Tab S12 prinaša svetlejše zaslone, sedem let podpore in ekskluzivni Photoshop.

    Objavljeno: 1.10.2026 13:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji