Objavljeno: 9.9.2013 12:00 | Avtor: Uredništvo Monitorja

NASA razvija vesoljski širokopasovni internet z laserji

V vesolje pošiljamo nadvse napredne satelite, roverje in znanstvene instrumente, ki merijo najrazličnejše parametre, a en del vseh teh naprav ostaja enak. Komunikacija z Zemljo se izvaja prek radijskih valov, ki sicer potujejo precej daleč, a so omejeni z nizko prepustnostjo. Zato NASA razvija nov sistem komunikacij, ki se imenuje LLST (Lunar Lasercom Space Terminal), s katerim želijo v prihodnjem desetletju povečati pasovno širino komunikacije po vesolju za več velikostnih razredov.

Fizika je namreč neizprosna. Elektromagnetni signal v trirazsežnem svetu pada s kvadratom razdalje in temu se težko izognemo. Ena možnost so laserji, ki svetlobo pošiljajo usmerjeno, tako da ne leti v vse smeri, ampak le tja, kamor jo hočemo. Druga fizikalna omejitev pa je frekvenca elektromagnetnega valovanja, saj lahko z dolgimi valovi (na primer radijski valovi) prenesemo le malo informacij, s kratkimi (recimo vidna svetlobna) pa precej več. Na Zemlji nas sicer zvijajo še druge fizikalne lastnosti valovanj, kot so uklon, odboj in lom, tako da lahko dolge valove lovimo tudi za ovirami in se celo odbijajo od zgornjih plasti atmosfere nazaj proti površju, kratki valovi pa teh prednosti nimajo. (Zdaj veste, zakaj ne vidite za ovinek, radijske valove pa sprejemnik lovi tudi, če anteni nista v vidni črti.) Dodatni problemi pri vesoljski komunikaciji, recimo z roverji na Marsu, so termične motnje zaradi Sonca, tako da je komunikacija praktično nemogoča, ko sta Mars in Zemlja na nasprotnih straneh Sonca. Pri komunikaciji z Luno sicer teh težav ni toliko. V številkah: komunikacija z Marsom je v velikostnem razredu 0,1-10 kB/s. (tehnične podrobnosti  o komunikaciji z Marsom: http://www.astrosurf.com/luxorion/qsl-mars-communication3.htm)

Kaj pripravlja NASA? LLST sestavljajo trije deli: optični modul, ki je v bistvu 10-centimetrski teleskop, modemski modul za moduliranje in demoduliranje (odtod ime) komunikacije v elektromagnetno valovanje ("svetloba") z laserjem ter krmilna elektronika. LLST so naložili na LADEE (Lunar Atmosphere and dust Environment Explorer), ki so ga proti Mesecu izstrelili ta vikend in bo tja pripotoval čez kakšen mesec. Tam bo tri mesece krožil v orbiti in analiziral sestavo Lunine eksosfere (do nerazpoznavnosti stanjšane atmosfere), mimogrede pa bodo preizkusili še LLST. S tem sistemom bo mogoče dvosmerno komunicirati do razdalje 400.000 kilometrov, kar je približno desetkrat dlje kot doslej (enosmerna komunikacija praktično nima omejitev, saj še vedno dobivamo podatke z Voyagerjev, čeprav sta že na meji Osončja blizu heliopavze). LLST bo dosegal hitrost do 622 Mb/s proti Zemlji in 20 Mb/s nazaj, kar je že sedaj šestkrat več od najzmogljivejših radijskih komunikacijskih sistemov.

S tem se odpirajo možnosti za širokopasovni internet prek satelitov. Ti sicer že dandanes zmorejo več deset megabitov, a to je bistveno premalo, da bi imel posamezni uporabnik prek satelita hitrosti, primerljive z optiko na Zemlji. Obstaja pa težava, ki je nerešljiva zaradi same fizike. Zamik (lag, kar merite z ukazom ping) zaradi končne svetlobne hitrosti ostaja in ga ne more odpraviti nobena izboljšava. Za prenos znanstvenih podatkov iz vesolja to ni ovira, za žive konference z lunarnimi bazami ali samo ljudmi na drugi strani Zemlje je precej neprijetno, za igranje nekaterih iger prek interneta pa popolnoma neuporabno.

 

http://esc.gsfc.nasa.gov/267/271/334.html

http://ieeexplore.ieee.org/xpl/articleDetails.jsp?reload=true&arnumber=5226852

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentarji

Vlajke | 9.9.2013 | 13:55

Super prispevek! Imam pa dve manjši pripombi. Na začetku drugega odstavka je prav opredelit, da s kvadratom razdalje pada elektromagnetni signal. Da ne bi bilo zmede, ko bi kdo pomislil, da pada vsak signal po tem pravilu. Pri drugi pripombi se pa sicer lahko motim, ampak mislim, da laserska svetloba, ki bo uporabljena za komunikacijo, verjetno ne bo v vidnem spektru. Vidni spekter svetlobe namreč (vsaj pri komunikaciji v optičnih kablih) ni optimalen za komunikacijo preko velikih razdalj.

mhus | 9.9.2013 | 14:45

Res je! Vidna svetloba je bilo malo nerodno (netočno) napisano, ker si pod pojmom laser navedno predstavljamo rdeči laser, čeprav seveda modulacija za prenos podatkov uporablja druge valovne dolžine. Glede kvadrata razdalje pa - seveda gre za EMV, saj je cel prispevek o tem. Dopolnjeno:)

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • ChatGPT se je odločil ukrasti kriptovalute in uspel

    OpenAI je šele sedaj razkril junijski incident, v katerem je model GPT-5.6 Sol, ki je od julija tudi javno dostopen, brez dovoljenja vdrl v kriptodenarnico in uporabil bitcoine za plačilo storitev. Analiza je pokazala, da se je model vprašal, ali je to etično sprejemljivo, si sam odgovoril pritrdilno in bitcoine nato tudi uporabil.

    Objavljeno: 19.10.2026 05:00
  • Umetna inteligenca namesto arhitekta

    Zagonsko podjetje strankam pomaga do gradbenega dovoljenja v rekordnem času.

    Objavljeno: 13.10.2026 09:00
  • Umetna inteligenca bere misli in riše slike iz možganov

    Izraelski znanstveniki s prebojem, ki meji na znanstveno fantastiko.

    Objavljeno: 8.10.2026 10:00
  • Kdo bo obogatel z navalom na domene .si?

    Ko je ameriški predsednik 29. septembra podpisal izvršni ukaz, naj ameriška vlada namesto izraza umetna inteligenca uporablja termin superinteligenca ali krajše SI, so slovenske domene .si nenadoma postale zelo priljubljene. Število registracij je močno zraslo, od česar bi teoretično lahko imela kaj tudi Slovenija.

    Objavljeno: 7.10.2026 07:00
  • Nič več goljufanja, ChatGPT bo neopazno podpisal svoje izdelke

    ChatGPT in Codex bosta v svoje izdelke, torej besedila in kodo, začela vstavljati vodne žige. Gre za človeškemu očesu nevidne vzorce, ki jih bo možno strojno prepoznati in utemeljeno trditi, da se je izdelka dotaknila umetna inteligenca. Spremembe bodo spočetka uvedli le v EU.

    Objavljeno: 8.10.2026 06:00
  • Odkrita napaka, ki bi lahko potopila XRP

    Zaznali hrošča, ki bi omogočil tiskanje neomejenih milijard.

    Objavljeno: 13.10.2026 06:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji