Kvantni napredek v IBM-u
IBM je sporočil, da so izdali dva nova kvantna sistema, ki so ju bili napovedovali za letos. Na čipu Candor so izdelali največji kvantni računalnik doslej, ki ima 1121 delujočih kubitov. Drugi sistem je zgrajen na več manjših čipih Heron in ima 133 kubitov.
Hkrati so predstavili tudi novo časovnico, kako nameravajo v naslednjem desetletju razvijati kvantne računalnike. Še v tem desetletju pričakujejo sistem, ki bo imel kubite z zaznavanjem in odpravljanjem napak (error-corrected qubits). To bodo dosegli z nadgrajevanjem čipov Flamingo, njihova glavna prednost pa bo možnost robustnega in ponovljivega izvajanja kvantnih algoritmov.
V kvantnih računalnikih so namreč napake neobhodni del igre. Vse, kar vključuje kubite, je na neki stopnji obremenjeno z napakami. Glavni izziv pri razvoju je obvladovanje teh napak, kar je že omogočilo izvajanje preprostejših algoritmov (denimo Shorovega). A to bo šlo le do neke meje, verjetno pa nikoli ne bo možno poganjati algoritmov, ki imajo več milijonov operacij. Temu se bo zato treba posvetiti drugače. Namesto enega kubita za predstavitev enega seta stanj bo treba uporabiti več kubitov, ki bodo delovali kot kontrola – podobno kot danes deluje pomnilnik ECC.
To sedaj razvija IBM. Razvoj tako teče v dveh smereh. Po eni strani povečujejo število kubitov, kar dokazuje Candor z več kot 1000 kubiti. Na drugi strani so manjši čipi, denimo Heron, ki pa bodo imeli odpravljanje napak.
Leta 2026 načrtujejo sistem, ki bo imel logične pomnilniške kubite, še leto pozneje pa bodo omogočili logično komunikacijo med kubiti. Logična vrata v čipih Starling sledijo leta 2028 in leta 2029 bi že lahko dobili komercialne izdelke. Flamingo, ki bo imel prihodnje leto 156 kubitov, jih bo imel leta 2028 že več kot 15.000. Starling, ki se bo razvil iz Candorja, meri na več kot milijon kubitov.
