Ko v digitalni metropoli zmanjka interneta
Kaj se zgodi, ko zmanjka internetne povezave v milijonski metropoli ene izmed najbolj digitaliziranih držav, smo lahko ta konec tedna opazovali v Južni Koreji. Zaradi požara v kanalu, po katerem tečejo podzemni kabli v središču Seula, je bilo brez internetne povezave več kot 200.000 gospodinjstev, trgovin in drugih lokalov. Pretrganih je bilo 168.000 telefonskih linij in 220 optičnih kablov.
Požar je izbruhnil v soboto, v prostoru pa ni bilo sistema za avtomatično gašenje, ker je ta predpisan šele za tunele, ki so daljši od 500 metrov. Več kot 200 gasilcev se je s požarom borilo več kot deset ur, preden so ga uspeli pogasiti. Približno dve tretjini prekinjenih povezav so uspeli zasilno vzpostaviti v nedeljo, do popolne povezljivosti pa bo pretekel še kak teden, so ocenili. Posledice izpada internetne povezave pa so v tako digitaliziranem mestu precejšnje. Nedosegljiva je bila telefonska številka za klic v sili in še vedno ni jasno, ali so zaradi tega zamudili kakšno intervencijo. V bližnjih bolnišnicah niso delovali telefoni, ker uporabljajo VoIP. To pomeni, da so morali tudi za interne klice uporabljati zvočnike. Trgovci v okolici niso mogli sprejemati plačil s plačilnimi karticami, odpovedali so tudi varnostni sistemi, kot so nadzorne kamere (spet IP) in sistemi za prepoznavanje prstnih odtisov. Ob tem je še najmanj problematično, da je v trgovinah in lokalih zmanjkalo glasbe (ker uporabljajo streaming), ljudje pa se niso mogli več zanašati na Google Maps (tudi bazne postaje v mestih potrebujejo žične povezave na internet, Wi-Fi pa tako ali tako ni deloval). To je pomenilo tudi, da so zastale dostavne službe. Stanje so v Korea Times povzeli kot moderna distopija. Tako hudo verjetno ni bilo, toda čedalje večja odvisnost vseh sistemov od interneta prinaša nove nevarnosti, ki jih najbolje razgalijo takšni mrki.
