Ali naj jutri pričakujemo »milenijskega hrošča« v napravah GPS?
Leta 1999 je v računalniškem svetu vladala norija »milenijskega hrošča« (Y2K bug), ki naj bi ob prehodu v leto 2000 računalnike onesposobil zaradi dvomestnega zapisa leta v nekaterih programih. Hrošča smo potem brez večjih težav preživeli, a jutri, 6. aprila, se nam menda obeta podoben »stres«.
Sistem GPS v osnovi temelji na izredno natančnem sporočanju časa. Razdaljo od nas do satelita namreč sprejemniki GPS izračunavajo iz meritev časa, ki ga je oddani signal od satelita potreboval do nas (da, ta potuje s svetlobno hitrostjo, oz. okoli 300.000 km/s, toda razliko se še vedno da meriti). Iz več takih izmerjenih razdalj (do različnih satelitov) je nato mogoče natančno izračunati pozicijo na zemeljski obli. Težava je v tem, da je v signalu GPS oddani čas zabeležen tudi z zaporedno številko tedna. Ker se je trenutna epoha začela 1. avgusta 1999, torej bomo 6. aprila 2019 zaključili 1024. teden. To je ravno 2 na deseto potenco, kar predstavlja težavo, saj se tedni shranjujejo kot 10-bitno celo število.
To sicer ni prvikrat, da je GPS prilezel do 1024. tedna. Uvodna epoha se je začela januarja 1980, zato smo prvikrat do konca 10-bitnih števil prispeli že avgusta 1999. Tedaj večjih težav ni bilo, a GPS je odtlej postal bistveno širše uporabljan. Težave naj bi imel imeli predvsem ceneni sprejemniki, ki imajo slabe algoritme za pretvorbo časa GPS v univerzalni čas (UTC). Pametnejši sprejemniki namreč dobijo še kakšno drugo informacijo in potem ugotovijo, v kateri epohi se nahajamo. Kot pojasnjujejo na strani GPS.gov, so vsi sprejemniki po standardu ICD-200/IS-GPS-200 odporni na težavo, ostale naprave pa bodo/so potrebovale nadgradnjo programske strojne opreme (firmware). Vsi večji proizvajalci zatrjujejo, da težav ne bo.
Podobne »okrogle obletnice« so sicer aktualne tudi drugje. V letu 2038 pričakujemo podoben problem na operacijskih sistemih Linux, ki čas beležijo kot število sekund od začetka epohe - 1. januarja 1970. Natančno 19. januarja 2038 ob 4:14:08 po srednjeevropskem času (če ga ne bodo vmes spremenili) bo od začetka epohe minilo 231 sekund. V sistemih, ki za shranjevanje uporabljajo predznačeno 32-bitno celo število, je to največja pozitivna vrednost, ki jo lahko shranijo. Naslednja sekunda bo torej predstavljala skok za prav toliko sekund v preteklosti. Kaj se bo zgodilo, bomo še videli. Če gre soditi po letu 2000, ne prav veliko. Podrobno smo o GPSu pisali že pred dobrimi petimi leti.
