… Avstralija bo decembra postala prva država, ki bo mladim pod 16 leti prepovedala ustvarjanje in uporabo računov na večini družabnih omrežij. Je tak ukrep smiseln?
Omejitve družbenih omrežij so smiselne
Boris Šavc
Omejevanje družbenih omrežij za mlajše uporabnike postaja tema, o kateri se danes veliko govori, in to z dobrim razlogom. Mladi odraščajo v svetu, kjer je splet ves čas na dosegu roke, zato ni presenetljivo, da se hitro ujamejo v neskončen tok objav, videoposnetkov in sporočil. Prav zato je pomembno, da jim pomagamo postaviti zdrave meje, ki ne omejujejo njihove svobode, temveč jih …
… logistične napake.
Namesto da se oklepamo papirja kot edinega zagotovila poštenosti, bi morali vlagati v razvoj varnih, preglednih in odprtih digitalnih volilnih sistemov. Tehnologija sama po sebi ni sovražnik demokracije. Lahko je njeno orodje.
Vprašanje torej ni, ali si internetne volitve lahko privoščimo. Pravo vprašanje je, ali si lahko privoščimo, da vztrajamo pri modelu iz 19. stoletja, medtem ko živimo v 21.
Težava ni v tehnologiji, temveč zaupanju!
Boris Šavc
V času, ko lahko z nekaj kliki naročimo hrano, plačamo položnice ali celo sklenemo zakonsko zvezo, se zdi naravno vprašanje: …
… trebnih plačljivih različic, kar meji na izsiljevanje.
Uporaba digitalnega placeba hromi našo tehnološko pismenost in nas odvrača od razumevanja orodij, ki jih uporabljamo vsak dan. Ko se navadimo na reševanje težav z enim čarobnim klikom, izgubimo motivacijo za učenje dejanskega vzdrževanja naprav ali za zahtevanje višje kakovosti od proizvajalcev programske opreme. Namesto da bi razumeli, da je upočasnitev sistema lahko posledica zastarele strojne opreme ali preobremenjenega diska, raje verjamemo v čudežno rešitev, ki ne obstaja.
Ni vse tako absolutno zanič
Matej Šmid
Boris ima prav, ko s …
… h igralcev, med njimi Toma Hanksa, Robin Wright, Paula Bettanyja in Kelly Reilly. Pomlajevanje so izvajali kar v realnem času, torej med snemanjem, in ne šele v poprodukciji. Podobno je v zadnjem filmu Indiana Jones in artefakt usode (2023) Harrison Ford pomlajen z orodjem ILM FaceSwap, ki se je učilo na starih Fordovih posnetkih.
Vse opisano bi lahko šteli kot premišljeno in koristno rabo umetne inteligence, na koncu pa je imel glavno besedo še vedno režiser. Prav tako je z njo mogoče izpiliti besedila, retuširati ali kolorizirati stare fotografije, ustvariti povsem solidno glasbeno podlago, …
… Po dolgem času smo znova preizkusili omrežni disk (NAS) za domačo uporabo in se spomnili večne dileme – oblak ali lastni strežnik? Je bolje vse imeti »v nogavici« pri sebi ali svoje digitalno življenje prepustiti tehnološkim velikanom iz Silicijeve doline?
Računalnik nekoga drugega
Matej Šmid
Seveda, dokler vse deluje, se ta naslov sliši skoraj tolažilno. Nekdo drug skrbi za diske, elektriko, posodobitve, požare v strežniških sobah in uporabnike, ki so pozabili geslo. Krasno. Pravzaprav idealno. Dokler se ne izkaže, da je ta »nekdo drug« tudi tisti, ki določa pravila, cene, pogoje uporabe, …
… , je logično, da so za množično uporabo v osebnih vozilih pogosto boljša izbira. Prihodnost bo morda prinesla kombinacijo obeh tehnologij, a če gre verjeti viziji Elona Muska, je rešitev avtonomne vožnje v »super človeških očeh« – kamerah, ki vidijo bolje kot mi.
Kamere niso dovolj, tudi če so super
Matej Šmid
Kamere še dolgo ne bodo tako natančen in kompleksen »stroj«, kot so človeške oči. Te imajo ocenjeno ločljivost okoli 500 megapik, a ključna razlika ni v številkah, temveč v obdelavi. Oči so namreč povezane z možgani – daleč najkompleksnejšim »računalnikom« na svetu, ki se je učenja …
… , ki jim je bil kartomat prevelika uganka, četudi je šlo za mlade ljudi. Kar dvajset minut pred časom odhoda je pripeljal avtobus in kmalu je postalo jasno, zakaj toliko prej. Voznik, ki ni govoril angleško, je tisti dan sprejemal le gotovino, potniki pa so eden po eden kupovali vozovnice in se kobacali na avtobus. Boljšega glagola ni, ker je pripeljal klasičen mestni avtobus, ki ni imel spodnjega prostora za kovčke, število sedišč pa je bilo omejeno. Ko so bila zasedena, so preostali čakajoči preprosto ostali na postaji, kar jim je voznik v mednarodnem jeziku pojasnil: »Bus goes avtocesta, …
… pa je Apple leta 2011 izdal pomočnico Siri. V prvih različicah jo je bilo treba aktivirati s pritiskom na gumb, leta 2014 je že poslušala sama, če je bil telefon priključen na napajanje, leta 2015 pa tudi brez tega. Seveda Apple posnetkov ne shranjuje – tako vsaj trdi –, a telefon mora ves čas poslušati in čakati ključno besedo, da je to mogoče. Drži pa, da je prepoznavanje te ključne besede vgrajeno neposredno v strojno opremo in poteka lokalno, saj bi aktivno poslušanje vse vsebine pogovorov in aktivno pošiljanje v svet hitro požrlo baterijo.
A vedno, ko multinacionalka zagotavlja, da …
… Ponudniki interneta imajo v svoji ponudbi pogosto tudi mesh Wi-Fi, nekakšen »boljši« Wi-Fi. Je res boljši oziroma v čem je sploh boljši?
Mesha skorajda ne opazimo, deluje
Boris Šavc
Mrežni Wi-Fi oziroma tehnologija mesh je eden redkih primerov v svetu potrošniške elektronike, kjer se kompleksna inženirska rešitev skoraj neopazno zlije z vsakodnevno uporabniško izkušnjo. Čeprav se na prvi pogled zdi kot še ena stopnja v razvoju brezžičnih omrežij, v resnici pomeni popolno spremembo v načinu, kako razumemo in uporabljamo digitalno povezljivost v lastnem domu. Dolga leta smo bili ujetniki enega …
… v brezglavo dirko za napredkom na račun varnosti vsega človeštva. Vse skupaj je hazardiranje, pri katerem se zaradi nepotrebne naglice in pomanjkanja varnostnih idej možnosti za uspeh vse bolj zmanjšujejo – vložek pa je nekaj, česar ni mogoče dobiti nazaj.
Julija 2026 je 1376 zaposlenih v vodilnih podjetjih za razvoj umetne inteligence podpisalo odprto pismo (www.pacingthefrontier.com), v katerem opozarjajo na »resnično tveganje«, da nastalih sistemov ne bomo več sposobni razumeti ali nadzorovati. Pismo so podpisali ljudje, ki to tehnologijo razvijajo vsak dan. Velja jim prisluhniti.
Dr. …
… in uro ponosno položil na polnilnik, kot mačka, ki je ravno prinesla miško in zdaj pričakuje aplavz. Brez uspeha. Ura se je sicer svetila, a je bila komunikacijsko introvertirana. Razlog? Naročnino za uro sem sklenil na svoj popoldanski s. p. Naslednji dan sva s prodajalcem odigrala ponovitev premiere. Podpisal sem novih dvajset dokumentov, tokrat na fizično osebo, in domov odnesel enako malo delujočo uro. Ko je bila naslednji dan še vedno nemi opazovalec časa, sem dobil navodilo, naj grem v lokalno trgovino, kjer je prodajalka, ki se na dotično storitev najbolj spozna. Na tej točki bi mi …
… ci in prodajni predstavniki ponujajo nasvete, ki so prilagojeni posameznim potrebam strank. Ta individualna obravnava krepi zaupanje in občutek vrednosti pri uporabnikih. Tradicionalne banke imajo danes priložnost, da izkoristijo svojo zanesljivost, obsežnejšo ponudbo storitev in regulativno moč, če bodo vse našteto nadgradile z moderno in s prilagodljivo digitalno izkušnjo. Priljubljeni Flik in najnovejša takojšnja nakazila SEPA Instant Credit Transfer so koraki v pravo smer.
Končno, vendar prepozno
Matej Šmid
Vrsto let je že tega, pravzaprav desetletij, ko so slovenske banke prvič uvedle …
… Uber in Walmart, hitro ugotovila, da težko upravičijo tako visoke stroške glede na merljive rezultate. Uber je moral zaradi hitre porabe proračuna omejiti uporabo tovrstnih orodij med zaposlenimi, kar nakazuje, da so trenutne cene naročnin za končne uporabnike močno subvencionirane in dolgoročno nevzdržne.
Medtem ko so redki posamezniki in podjetja, ki gradijo podatkovne centre, že postali milijarderji, vodilna podjetja na področju jezikovnih modelov ostajajo izjemno nedobičkonosna. OpenAI in Anthropic po ocenah strokovnjakov letno ustvarjata več deset milijard ameriških dolarjev izgube, …
… ki jih beremo. Nekateri tovrstni brskalniki gredo še korak dlje in omogočajo opravila, kjer asistent ne razloži le korakov, ampak tudi pomaga izvesti ponavljajoče se, kar se posebej izkaže pri izpolnjevanju obrazcev, zbiranju informacij iz več strani v en povzetek, pripravi seznama nalog iz prebranega ali pri rutinskih administrativnih opravilih.
Na koncu je pomembna še ena manj očitna prednost – manjša informacijska preobremenitev. Ker zna umetnointeligenčni brskalnik filtrirati, povzemati in urejati, imamo občutek, da nas splet manj obremenjuje. V praksi to pomeni manj naključnega tavanja …
… odklepov, torej ali so vsi družinski člani ponoči prispeli domov oziroma kdo je zadnji hodil po hiši. Odklep na daljavo pa lahko pride prav v izrednih razmerah. Še več, prek interneta jo je mogoče povezati tudi s pametnimi napravami, kot je Amazonova Alexa, pa lahko ključavnico odklenemo kar z glasovnim ukazom. A vse iz tega odstavka je teorija, ki v praksi ni delovala.
Torej?
O ključavnici težko podamo poročilo o uporabi, ker se do nje sploh nismo prebili. Medtem ko ima na papirju izjemne lastnosti in kopico prikladnih funkcij, je uporabniška izkušnja še svetlobna leta daleč od zadovoljive, …
… s svojim odprtokodnim modelom ponuja tudi večjo stroškovno učinkovitost. Organizacije plačujejo le za infrastrukturo in podporo, če jo potrebujejo, odpadejo pa dragi licenčni stroški na uporabnika. Ta denar lahko evropska podjetja vložijo v lokalno IT-podporo ali razvoj lastnih storitev, s čimer kapital ostaja znotraj evropskega gospodarstva.
Evropa ima idejo, ne pa še Officea
Matej Šmid
Euro-Office se sliši kot program, ki bi ga morali podpreti že iz načelnih razlogov: evropski, odprtokodni, suvereni odgovor na Microsoftovo prevlado. Toda pri pisarniški zbirki načela niso dovolj. To je …
… tičnik za brskalnik, ki je na voljo za Chrome in Edge. Žal so uporabnike Firefoxa pustili na cedilu, kar pa je pri vtičnikih že kar pogosto. Vtičnik tudi ni oblikovan tako, da bi deloval na katerikoli spletni strani, ki ima vnosno polje za besedilo, temveč le na podprtih. To so Google Docs, Gmail, Outlook, a tudi WhatsApp, Instagram, X, Facebook, Linkedin in celo Overleaf (kar bo razveselilo vse akademske uporabnike LaTeXa). Uporaba je podobna kot v Wordu, in sicer z miško označimo želene odstavke, nato pa pritisnemo Ctrl + D. Pojavilo se bo okno s predlaganimi izboljšavami, ki jih sprejmemo …
… pri Meti, je aprila dejal, da so LLM le distrakcija in slepa ulica, ki ne bo pripeljala do SUI. Že pred dvema letoma je Nobelov nagrajenec, Googlov Demis Hassabis, poudaril, da zgolj več moči ne more biti odgovor; potrebovali bomo še kaj drugega, ne le več čipov. Navsezadnje ni vsa sodobna umetna inteligenca LLM, saj so Nobelovo nagrado za kemijo (med njimi Hassabis) prejeli ustvarjalci umetnointeligenčnega AlphaFolda, ki ni LLM. Tehnološki velikani pa vlagajo predvsem vanje.
Morda bo z LLM ali drugimi pristopi vendarle moč doseči SUI in se bodo pomisleki izkazali za neutemeljene. Nemara pa …
… ca zna namreč izjemno samozavestno napisati tudi neumnost. Še huje: napiše lahko rešitev, ki je skoraj pravilna. Takšna napaka se ne pokaže ob prvem zagonu, temveč šele pri neobičajnem vhodnem podatku ali resnem napadu. Matej je v svojem poskusu v osrednjem članku tokratnega Monitorja pokazal prav to. Njegov domači projekt je deloval povsem zadovoljivo, naknadni pregled pa je vseeno našel slabo sanitizacijo vhodnih podatkov, podvojeno kodo in druge nedoslednosti. Za domačo igračo sprejemljivo. Za spletno trgovino precej manj. Druga težava je vzdrževanje. Model nekaj doda, drugič spremeni, …
… se je pred nedavnim v svojem uvodniku spraševal naš urednik. Napis AI je postal obvezna nalepka na telefonu in v njegovem uporabniškem vmesniku; brez nje naprava deluje zastarelo. Samsung telefone označuje kar z Galaxy AI, podobne oznake najdemo tudi pri Honorju in Xiaomiju (da o Applu, ki tokrat ne nastopa, niti ne govorimo). Recimo bobu bob – niti Honor niti Xiaomi in tudi Samsung ne se z lastno umetno inteligenco ne morejo pohvaliti. Vse, kar najdemo na njihovih telefonih, je (največkrat) sad Googlovih laboratorijev. Vsi obvladajo Googlovo obkroževanje vsebine na zaslonu in iskanje te …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.
