Raziskava digitalne suverenosti v Evropi
Evropski ponudnik oblačnih rešitev Nextcloud je v avgustu predstavil prvi indeks digitalne suverenosti (Digital Sovereignty Index – DSI), s katerim primerja države po uporabi lastne (self-hosted) infrastrukture za digitalno sodelovanje. Indeks razkriva, kako močno so posamezne države dejansko digitalno neodvisne – torej kakšen delež sodelovalnih orodij dejansko gostujejo lokalno in ne v tujih oblakih.
Najboljše rezultate je dosegla Finska (DSI 64,5), sledita Nemčija (53,85) in Nizozemska (36,32). Nasprotno pa z občutno nizkimi vrednostmi izstopajo Združeno kraljestvo (9,21), Belgija (7,15), Italija (6,5), Španija (7,01) in Danska (6,5), kar je pod povprečjem EU (16,31). To kaže na velike razlike med državami pri prevzemanju digitalnih alternativ velikim tehnološkim podjetjem. Slovenija je z indeksom DSI 13,33 rahlo pod povprečjem EU, a bolje kot nekatere sosede.
Pristop in metodologija indeksa sta preprosta. Nextcloud je izbral približno 50 najbolj relevantnih odprtokodnih aplikacij za sodelovanje (npr. za souporabo datotek, video konference, upravljanje projektov itd.) ter preštel število prepoznavnih strežnikov, ki gostujejo te aplikacije v posamezni državi, prilagojeno na 100.000 prebivalcev. Indeks torej ne meri namena ali politike države, temveč dejansko rabo: koliko uporabnikov in organizacij dejansko posluje na lastnih platformah.
Pri tem pa je pomembno razumeti, da DSI prikazuje predvsem stanje pri posameznikih in malih ter srednjih podjetjih, ne pa pri velikih institucijah ali vladah. To pomeni, da indeks signalizira družbene preference bolj kot institucionalne strategije.
Ustanovitelj Nextclouda Frank Karlitschek zato opozarja na razkorak med civilno družbo in javnim sektorjem. Medtem ko posamezniki ter mala in srednje velika podjetja uporabljajo tehnologije z lastnim gostovanjem, ki so pogosto odprtokodne, je javni sektor v številnih državah še vedno v veliki meri odvisen od velikih tehnoloških podjetij.
To kaže, da kljub visoki ozaveščenosti javni sektor še vedno močno zanaša na velike tehnološke ponudnike.Primanjkljaj EU pri licencah za programsko opremo, storitvah v oblaku in drugih stroških z ZDA je lani dosegel zaskrbljujoč rekord v višini 148 milijard evrov. To kaže na pomembnost prehoda k neodvisnim rešitvam, ki bi preprečile odliv davkoplačevalskega denarja v roke velikim ponudnikom.