Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija
V sodobnem zdravstvu se razvoj naprednih tehnologij poglobi v posameznikovo biologijo, materializacijo anatomske unikatnosti in mehansko preobrazbo kirurških postopkov. Ste pripravljeni na zdravstvo prihodnosti?
Digitalna preobrazba v zdravstvu pomeni prehod od papirnih, lokalnih procesov k povezanemu, podatkovno podprtemu digitalnemu ekosistemu – z boljšo dostopnostjo, večjo učinkovitostjo in večjo osredotočenostjo na pacienta. V praksi jo opredeljuje uvedba tehnoloških rešitev, kot so elektronski zdravstveni kartoni (EHR), telemedicina, umetna inteligenca in strojno učenje, internet medicinskih stvari (IoMT), nosljive naprave ter napredna analitika. V prihodnjih letih pa nas čakajo digitalni dvojčki, personalizirana medicina, napredna genomika in razširjena resničnost (AR/VR), ki bodo še dodatno preoblikovali načine zdravljenja in preventive. Pojdimo lepo po vrsti.
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
V sodobnem zdravstvu se razvoj naprednih tehnologij poglobi v posameznikovo biologijo, materializacijo anatomske unikatnosti in mehansko preobrazbo kirurških postopkov. Ste pripravljeni na zdravstvo prihodnosti?
Digitalna preobrazba v zdravstvu pomeni prehod od papirnih, lokalnih procesov k povezanemu, podatkovno podprtemu digitalnemu ekosistemu – z boljšo dostopnostjo, večjo učinkovitostjo in večjo osredotočenostjo na pacienta. V praksi jo opredeljuje uvedba tehnoloških rešitev, kot so elektronski zdravstveni kartoni (EHR), telemedicina, umetna inteligenca in strojno učenje, internet medicinskih stvari (IoMT), nosljive naprave ter napredna analitika. V prihodnjih letih pa nas čakajo digitalni dvojčki, personalizirana medicina, napredna genomika in razširjena resničnost (AR/VR), ki bodo še dodatno preoblikovali načine zdravljenja in preventive. Pojdimo lepo po vrsti.
Elektronski zdravstveni kartoni
Elektronski zdravstveni kartoni (EHR) danes predstavljajo temelj sodobnih zdravstvenih informacijskih sistemov, saj omogočajo takojšen dostop do pacientovih anamnez, laboratorijskih izvidov in slikovnih preiskav. Če pacient to dovoli (in sistem omogoča), je mogoče podatke iz EHR deliti z različnimi zdravstvenimi ustanovami, celo med različnimi državami, za kar si je dolgo prizadevala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Po podatkih WHO je v EU že več kot 80 odstotkov bolnišnic prešlo na rabo EHR, kar zmanjšuje število kliničnih napak in izboljša varnost pacientov. Združljivost med različnimi zdravstvenimi sistemi zagotavlja »hrbtenični« standard HL7 FHIR, ki omogoča združevanje in izmenjavo podatkov v realnem času.
Telemedicina in virtualna oskrba
Telemedicina je ena najhitreje rastočih prioritet v svetu zdravstva. Raziskava podjetja McKinsey ugotavlja, da bi lahko virtualne ambulantne rešitve (beri: posveti na daljavo) že letos zamenjale do petino vseh primarnih obiskov zdravnikov, pri čemer ne gre zgolj za posvete oziroma pogovor na daljavo, saj platforme za telemedicino pacientom omogočajo dostop do širšega nabora zdravstvenih storitev kar od doma. Največja reklama za rešitve s področja telemedicine je bila kakopak pandemija koronavirusa. HIMSS poroča o kar 60-odstotnem povečanju uporabe rešitev telezdravja med letoma 2020 in 2023, kar je bistveno izboljšalo dostopnost oskrbe na ruralnih območjih. In se pričakovano ohranilo v praksi. V prihodnje lahko pričakujemo še nadaljnji razvoj funkcionalnosti in predvsem integracijo storitev telemedicine z nosljivimi napravami, kar bo zdravstvenemu osebju (in umetni inteligenci) omogočilo boljše spremljanje bolnikov znotraj njihovega domačega okolja. Opremljeni s senzorji za srčni utrip, krvni tlak ter sladkor (in še marsikaj drugega) bomo ljudje zdravstvenim platformam omogočili, da bodo skoraj vsak hip vedele, kakšno je naše zdravstveno stanje – in mogoče celo pravočasno ugotovile, zakaj se slabša.
Med t. i. virtualno oskrbo sodi tudi personalizirana digitalna terapija. Nekatera podjetja že razvijajo digitalna terapevtska orodja (DTx), ki se prilagajajo navadam posameznika in nudijo prilagojene vaje ter nasvete pri kroničnih boleznih, kot je sladkorna bolezen tipa 2. Ob stalnem spremljanju podatkov se terapije sproti prilagajajo, kar povečuje učinkovitost zdravljenja in pacientovo angažiranost.
Umetna inteligenca in strojno učenje
Tudi ponudniki rešitev za zdravstvo že preizkušajo tehnologije umetne inteligence. Strojno učenje in najrazličnejši algoritmi že danes poganjajo diagnostične sisteme, ki ob pomoči globokih nevronskih mrež prepoznajo vzorce ali anomalije na rentgenskih slikah z izjemno natančnostjo, pogosto boljšo, kot jo zmorejo najboljši zdravniki ali radiologi. Umetna inteligenca omogoča vpogled v globoke vzorce zdravstvenih podatkov, kar vodi do hitrejših in natančnejših diagnoz poškodb in bolezni. Algoritmi strojnega učenja, ki imajo na voljo množico elektronskih zdravstvenih kartonov, lahko z visoko stopnjo natančnosti napovedo nezadostno delovanje organov in prepoznajo zgodnje znake bolezni, pogosto še pred pojavom večjih simptomov.
McKinsey napoveduje, da bo umetna inteligenca v zdravstvu ustvarila prihranke med 200 in 360 milijardami dolarjev letno. To ji bo uspelo z optimizacijo delovnih procesov, s prediktivnim vzdrževanjem medicinske opreme in personalizacijo zdravljenja. Primer uspešne rabe umetne inteligence v zdravstvu je britanski sistem C2-Ai, ki analizira podatke 500 milijonov pacientov in z umetno inteligenco priporoča pred¬pripravo pacientov na operacije, kar je v praksi zmanjšalo zaplete pri operacijah kar za šestkrat.
Nosljive naprave in internet medicinskih stvari (IoMT)
IoMT-naprave, kot so pametne zapestnice in nosljivi senzorji, redno zbirajo podatke o pacientovem stanju. Ti se v realnem času pošiljajo v oblačne platforme za strojno učenje in klinično analizo. Philips in Medtronic sta vodilna ponudnika teh rešitev, pri čemer Philipsova platforma IntelliVue že omogoča daljinski nadzor srčnih bolnikov. Po ocenah WHO naj bi do leta 2027 IoMT-naprave uporabljalo že več kot 45 odstotkov vseh bolnišnic po svetu.
Varnostni izzivi
Zdravstveni podatki so najobčutljivejši osebni podatki, zato ni čudno, da so zdravstvene ustanove pogosto tarča napadov kibernetskih kriminalcev. Ti od velikih bolnišnic zahtevajo vrtoglave zneske, če jim uspe ukrasti podatke in vdreti v sisteme. Žal to nima samo finančnih posledic. Nedelovanje sistemov in nekatere napake so v preteklosti že vodili v izgubo življenj. Dvig stopnje kibernetske varnosti in odpornosti je zato prioriteta tudi za zdravstvene ustanove.
Prihodnji trendi v zdravstvu
Tehnološka napoved za področje zdravstva je zelo obetavna. Prihaja t. i. personalizirano zdravstvo, ki ga bodo omogočili predvsem celogenomsko sekvenciranje in poglobljene analize ob pomoči umetne inteligence. Vse našteto odpira pot za zdravljenje, prilagojeno posameznikovemu genskemu profilu, ki bo bistveno učinkovitejše.
V ne tako zelo oddaljeni prihodnosti bi lahko celo dobili digitalne dvojčke organov. Tehnologija, ki ustvarja virtualne modele organov za simulacijo kirurških posegov in testiranje zdravil, se pospešeno razvija. Prav tako so mobilna omrežja 5G in robno računalništvo poskrbeli, da je moč kirurške posege opravljati na daljavo, saj nizke latence omogočajo video diagnostiko in operacije, vodene prek robotskih rok, z oddaljenih lokacij – zelo podobno kot danes vojaki pilotirajo brezpilotne letalnike (beri: drone) iz sob, ki so več desettisoč kilometrov oddaljene od dejanskih bojišč.
Še najhitreje pa se bo v zdravstvenih ustanovah v praksi uveljavila avtonomna logistika. Robotizirani vozički in droni bodo skrbeli za prevoz/dostavo medicinskih vzorcev in opreme, kar bo povečalo učinkovitost in zmanjšalo tveganje okužb.
Genomska medicina
Genomska medicina temelji na sekvenciranju celotnega genoma in njegovem prevajanju v ciljno usmerjene terapije. Z razvojem metod generacijskega sekvenciranja (NGS) in tehnologije CRISPR/Cas lahko zdravniki že danes identificirajo genske mutacije pri redkih boleznih ter oblikujejo individualizirane korektivne genske terapije. Personalizirana genska »ureditev« z uporabo pristopa CRISPR/Cas dosega izjemne rezultate. Klinične študije kažejo, kako so zdravniki z bazičnim urejanjem uspešno zdravili pacienta z redko metabolično motnjo, pri kateri so gensko prilagojene celice izboljšale presnovo in zmanjšale odvisnost od podpornih zdravil.
Prav tako se »predelane« celice CAR-T, sicer uspešne pri hematoloških rakih, zdaj selijo tudi v onkološke aplikacije trdnih tumorjev; nedavna študija je potrdila varnost in obetavno učinkovitost uporabe celic CAR-T pri 65 bolnikih z recidivnimi tumorji, kar odpira pot širši uporabi tovrstne imunoterapije.
3D-tiskanje in protetika
Uporaba 3D-tiskanja na osnovi biokompatibilnih polimerov (npr. PEEK) in kovin (titana) omogoča izdelavo obraznih ter ortopedskih implantatov, natančno prilagojenih anatomski strukturi pacienta. Lani so zgolj v ZDA odobrili več pacientsko specifičnih PEEK-implantatov za kranioplastike, pri čemer je 3D Systems, znani proizvajalec 3D-tiskalnikov, izvedel več kot 60 uspešnih posegov. Napredek v materialih, kot so bioaktivni keramični kompoziti in fotopolimeri, še dodatno izboljšuje osteointegracijo ter biodekompozicijo rezidualnih podpornih struktur, kar zmanjšuje tveganje za odmike in kronične zaplete pri uporabi 3D-natisnjenih implantatov.
Tu je tudi biotiskanje tkiv. Klinične raziskave biotiskanja so v zadnjih petih letih pokazale možnost tiskanja vaskulariziranih tkiv za rekonstrukcijo kože in hrustanca; metodologije vključujejo uporabo celic pacienta v biočrnilu in postopke dvofaznega utrjevanja, ki ohranjajo vitalnost celic med nalaganjem plasti.
Naslednji korak pa so inteligentne protetične aplikacije. Protetični nadomestki, izdelani z aditivno proizvodnjo, z vgradnjo senzorjev EEG/fNIRS za zaznavanje mišičnih impulzov ter biomimetičnih povratnih informacij prek električne stimulacije živcev, obetajo nov preboj. Takšne naprave izboljšujejo nadzor gibanja in senzorično povratno informacijo, kar povečuje funkcionalnost in udobje uporabnika. Bionatisnjene strukture za namestitev elektrokatetrov v nadomestkih spodnjih okončin omogočajo tesno prepletenost z žilnim in živčnim omrežjem, kar zmanjša latenco odziva in pacientu okrepi občutek lastne okončine.
Kirurška robotika
Poleg uveljavljene platforme Da Vinci 5, ki deluje z več kot 10.000-kratno računsko močjo starejših sistemov Xi, so se na trgu pojavili novi sistemi za robotske operacije, kot sta Versius (CMR Surgical) in Hugo RAS (Medtronic). Hugo RAS je v predkliničnih študijah dosegel 98,5-odstotno uspešnost kirurških postopkov z nizko incidenco resnih zapletov in se pripravlja, da bodo regulatorni organi v ZDA odobrili uporabo. Zgolj Da Vinci 5 prinaša več kot 150 oblikovalskih inovacij, integracijo analitike delovanja in obogatene vizualizacije tkiv, kar podpira kompleksne minimalno invazivne posege z izboljšano ergonomijo za kirurga, ki krmili robotsko roko. Primeri rabe kirurške robotike v urologiji, ginekologiji in torakalni kirurgiji kažejo na skrajšanje operativnega časa za 15 do 30 odstotkov, zmanjšanje krvavitev in hitrejše okrevanje bolnikov.
Prav kombinacija tokrat predstavljenih ali omenjenih tehnologij odpira pot k boljšemu zdravstvenemu ekosistemu, kjer so združljivost, varnost, dostopnost in kakovost ključne zahteve. Digitalna preobrazba v zdravstvu ni le tehnološka modernizacija – je novo poglavje v zdravstveni oskrbi, osredotočeno na pacienta, podatke in proaktivno, prediktivno medicino.
