Hiter tehnološki napredek ne pomeni, da se moramo posloviti od podatkov na starejših nosilcih, kot so diski, enote CD in DVD s priključki IDE ali … diskete. Vmesniki za nekaj evrov so hitra in poceni rešitev celo za priklop starih tiskalnikov.
Pri deset in več let starih pecejih je najpogostejši vzrok za počasno delovanje sistemski disk, ki se po hitrosti dostopa do podatkov ne more kosati s sodobnimi SSD. Pogosto smo ga prisiljeni ohraniti, saj je kopiranje domačega digitalnega arhiva na sodobnejše podatkovne nosilce zamudno, obenem pa smo izpostavljeni tveganju izgube poškodovanih in drugih datotek, ki bi jih program za kopiranje nemara izpustil. Toda kako ga nato tudi prebrati? In obratno – kako ga nadomestiti s SSD?
Vmesnik iz vodila M.2 s ključem A in E na SATA-III za sodoben PC.
K sreči na svetovnem računalniškem trgu kar mrgoli manjših proizvajalcev strojne opreme, ki znajo s svojimi izdelki za nekaj evrov ustreči še tako zahtevnim uporabnikom, željnim povezave desetletja stare in sodobne računalniške tehnologije.
Z (E)IDE (ATA) na SATA, mSATA, M.2 in celo kartico SD
Tudi 15 in več let stari računalniki so lahko še vedno uporabni za pisarniško delo, če diske nadomestimo s sodobnimi pogoni SSD ali vsaj z zmogljivejšimi in s hitrejšimi novejšimi diski, za kar potrebujemo ustrezen vmesnik.
Priključek SATA lahko v (E)IDE spremenimo že z vmesnikom za manj kot 10 evrov, ki ima na eni strani kombiniran priključek SATA s podatkovnim in z napajalnim delom, na drugi pa priključek IDE in standardni 4-polni napajalni priključek.
Prek priključka IDE lahko povežemo tudi sodobnejši kartični SSD s priključkom M.2 ali tak s priključkom mSATA. Tudi tak vmesnik lahko kupimo že za nekaj evrov, saj ima le drugačne priključke. Nekateri tovrstni vmesniki ohranjajo 4-polni priključek za napajanje, drugi pa namesto tega uporabljajo 44-polno vtičnico (standard ATA-4), ki vključuje tudi napajanje.
Sodobnejši disk z vodilom SATA-III lahko povežemo s 40-polnim vzporednim vodilom (E)IDE že za manj kot 10 evrov.
Zmogljivejši vmesniki imajo do dve ležišči M.2 s ključem M ali pa kombinirajo ključ M s ključem B oziroma imajo samo ključ B za SSD za vodilo SATA. Tako poleg SATA podpirajo tudi vodilo PCIe za priklop SSD z M.2 s ključem M. Denimo, za vmesnik s paralelnega vodila ATA-4 s 44 priključki (različica IDE s 44 priključki) na mSATA in/ali M.2 s ključem B moramo odšteti okoli 15 evrov.
Večji vmesniki, ki poleg 2,5-palčnih diskov in SSD omogočajo tudi priklop večjih 3,5-palčnih, imajo vgrajen tudi priklop za zunanje napajanje in priložen ustrezen napajalnik. Stanejo 20–50 evrov.
Disk z nekaj 10 GB in vodilom IDE lahko danes z ustreznim vmesnikom nadomestimo s kartico SD in stari PC spremenimo po vzoru računalnikov na kartici tiskanega vezja, kot je Raspberry Pi 5.
Vmesnik za priklop kartice SD na vodilo IDE namesto diska.
Povejmo še, da prek ATA-7 lahko dosežemo hitrost prenosa podatkov do okoli 167 MB/s (okoli 1,7 Gb/s), kar je tudi vrhnja meja za branje in pisanje podatkov s SSD prek ustreznega vmesnika. Res pa je, da ima večina starih pecejev manj zmogljive vmesnike IDE.
Iz SATA na M.2
Standardne priključke SATA ima na osnovnih ploščah vgrajena večina starejših pecejev, pri novejših pa jih nadomeščajo priključki M.2 s ključem M in z ležiščem za kartični SSD z vodilom PCIe x4. Čeprav poznamo tudi kartične SSD s ključem B, ki so neposredno združljivi s SATA, je veliko proizvajalcev njihovo proizvodnjo zaradi nekajkrat počasnejšega prenosa podatkov (največ 6 Gb/s) opustilo.
Vmesnik iz vodila SATA na M.2 s ključem B in mSATA.
Vmesnike za povezavo kartičnih SSD s ključem B s klasičnim priključkom SATA brez ohišja lahko kupimo že za okoli 5 evrov, medtem ko bomo za tiste z 2,5-palčnim ohišjem, enake velikosti kot disk ali stari SSD, odšteli okoli 15 evrov.
Iz PCIe in SATA na M.2
Čeprav se zdi, da obstajajo čudežni vmesniki z vodila SATA na vodilo PCIe, v resnici ni tako. Izdelovalci vmesnikov naredijo vse, da se izognejo uporabi sorazmerno dragih vmesniških čipov. Kartične SSD z M.2 priključkom in s ključem B prek vmesniških kartic povezujemo s SATA priključki na osnovni plošči, medtem ko SSD s ključem M povezujemo neposredno prek vodila PCIe x4. Čeprav jih pogosto namestimo v prostor za diske, so prek kablov in morebitnih dodatnih vmesniških kartic povezani z ustreznim vodilom.
Za okoli 20 evrov so na voljo tudi kombinirane vmesniške kartice z dvema priključkoma M.2 s ključem M in M.2 s ključem B. Prvega prek kabla povežemo z vtičnico PCIe x4 na osnovni plošči računalnika. Če je nimamo, potrebujemo še vmesniško kartico z robnim konektorjem PCIe x4. Drugega prek drugega dela vmesnika povežemo s priključkom SATA, tako kot povezujemo diske. Nekateri vmesniki ponudijo tudi priključek mSATA. Ista tiskanina tako le fizično združuje dve različni tehnologiji prenosa podatkov.
Je SATA dovolj hiter za sodobne SSD?
Največja hitrost prenosa podatkov prek vmesnika SATA-III je do 6 Gb/s, prek SATA-II do 3 Gb/s in prek SATA do 1,5 Gb/s. SSD prek M.2 zato ne bo mogel pisati in brati podatkov tako hitro kot v sodobnem PC, bo pa ta to vseeno počel za nekaj hitrostnih razredov hitreje kot stari diski.
Večina vmesnikov je na videz podobna starejšim SSD s klasičnim priključkom SATA, ki so bili skoraj enake oblike kot 2,5-palčni diski. Ko odstranimo pokrov ohišja, razkrijemo tiskanino s pretvorniškim čipom in z ležiščem (ali dvema) z ustreznima konektorjema M.2 s ključem B.
Z USB in Thunderbolt na M.2
O ohišjih za zunanji priklop kartičnih SSD s konektorjem M.2 smo pisali že v februarskem Monitorju v članku Bliskovito do podatkov, zato jih tu zgolj omenjamo. Boljši modeli z zmogljivejšimi krmilniki omogočajo priklop kartičnih SSD s ključem M kot tudi tistih s ključem B ali z obema ključema hkrati, saj podpirajo tako vodilo PCIe x4 kot tudi SATA-III. Večina za prenos podatkov v računalnik uporablja vodilo USB 3.0 (do 5 Gb/s) in USB 3.1 (do 10 Gb/s), so pa tudi taki z USB 4.0 (do 20 Gb/s) pa tudi s še hitrejšim Thunderboltom 3 (do 40 Gb/s). Temu primerna je tudi cena, saj stanejo od 20 evrov do več kot 200.
Z USB na IDE in/ali SATA
Če od starega računalnika ohranimo le diske s priključkom IDE ali SATA, jih lahko na podatkovne nosilce s priključkom SATA enostavno prekopiramo tudi brez računalnika. Zmogljivejši vmesniki z možnostjo priklopa do treh naprav (disk ali SSD), dveh vhodnih, ene prek priključka SATA in ene prek priključka IDE, lahko samodejno kopirajo na izhodno napravo s priključkom SATA. Po drugi strani lahko vse naprave za hrambo podatkov uporabljamo hkrati, če je vmesnik povezan z računalnikom prek priključka USB. To omogočajo tudi cenejši in enostavnejši vmesniki, od katerih imajo nekateri samo po en priključek ali dva.
Vmesnik z USB 3.0 na M.2 s ključem B (SATA) brez ohišja za okoli 25 evrov.
Samostojne enote
Čeprav z ustrezno programsko opremo (npr. z Linuxom in s programom Gparted) vsebino kartičnega SSD z lahkoto prekopiramo na drug kartični SSD, si lahko manj vešči uporabniki omislijo tudi namenske naprave, od katerih nekatere lahko uporabljamo tudi za povezavo SSD z računalnikom. Večina stane manj do 100 evrov, najdemo pa tudi veliko dražje. Od računalnika neodvisno kopiranje omogočajo tudi dražji doki in vmesniki za diske in SSD z vodilom SATA.
Z USB na SATA / mSATA / M.2
Kombinacija M.2 in/ali mSATA (mini SATA) in/ali SATA s tehnološkega vidika ni nič posebnega, saj le izkorišča možnosti kombiniranih krmilnih čipov, ki jih z računalnikom povežemo prek vodila USB (3.x ali 4.0) ali Thunderbolt (1 do 3). Velika hitrost prenosa podatkov je tu pomembna predvsem zaradi optimalnega izkoristka zmogljivosti kartičnih SSD s priključki M.2 s ključem M.
Vmesnik s priključkom USB 3.1 tipa C za priklop kartičnega SSD s priključkom M.2 s ključem M in naprave s priključkom SATA-III.
Čeprav lahko v zadnjem času kupimo tudi povsem oskubljene tiskanine brez ohišja že za manj kot 30 evrov, si lahko omislimo tudi specializiran dok za diske SATA z režo za en disk (stane okoli 30 evrov) ali dražji z eno režo za 2,5-palčni disk ali SSD in eno režo za 3,5-palčni disk (stane med 50 in 100 evri). Med dražjimi so tudi taki s štirimi režami, po dvema za 3,5-palčne diske in dvema za 2,5-palčne diske, ki obenem pogosto omogočajo tudi kopiranje brez računalnika. Večina vmesnikov ima tudi zunanji napajalnik, izjema so le najenostavnejši za eno 2,5-palčno napravo.
Z M.2 na SATA
Osnovne plošče sodobnih prenosnikov, mini in namiznih pecejev imajo pogosto več konektorjev M.2. Med njimi vsaj enega s ključem M za povezavo SSD (vodilo PCIe x4), pogosto pa tudi enega s ključema A in E, ki ga pogosto uporabljajo za vgradnjo zmogljivih brezžičnih kartic, saj podpira vodilo PCIe x1. A kaj, ko smo pri nadgradnji starejšega računalnika pogosto pred dilemo, kaj storiti s starimi, a še uporabnimi diski in SSD s priključki SATA. Vmesniško kartico z robnim konektorjem M.2 s ključema M in B ali kartico s ključem A in E z dvema standardnima priključkoma SATA si lahko omislimo že za manj kot 20 evrov.
Disketni pogoni in njihovi simulatorji
Danes, razen ljubiteljev stare računalniške opreme, skoraj nihče več ne uporablja disket z zmogljivostjo največ 1,44 MB (mega bajtov!). Disketni pogon potrebujemo za namestitev operacijskega sistema v arhaične peceje, še vedno so tudi nepogrešljiv del nekaterih namenskih naprav, kot so elektronske glasbene klaviature, ki diskete uporabljajo za hrambo notnih zapisov skladb.
Posnemovalnik 3,5-palčnega disketnega pogona.
Nove disketne pogone lahko danes kupimo za okoli 20 evrov v ohišju s priključkom USB, saj so namenjeni predvsem kopiranju obstoječih disket s sodobnimi računalniki, medtem ko starih s priključkom FDD ne izdelujejo več. Lahko pa kupimo obnovljene.
Po drugi strani je posnemovalnik disketnega pogona lahko tudi kompleksna in draga naprava (lahko stane več kot 200 evrov), ki podatke črpa z vstavljenega podatkovnega ključka, na katerem je lahko shranjena knjižnica slik več disket. Med temi s tipkami na prednji stranici posnemovalnika izberemo želeno disketo, nakar se posnemovalnik računalniku predstavi kot disketna enota.
Tiskalniki in zaporedna vrata
Tiskalnike za domačo rabo že dolgo izdelujejo le s priključkom USB. Vseeno je bojazen, da starega tiskalnika s tiskalniškimi vrati ne bi več mogli povezati z novim namiznim PC, skoraj odveč. Poceni vmesniških kartic (stanejo okoli 20 evrov) z dvosmernimi tiskalniškimi vrati za vodilo PCIe x1 je toliko, da jih lahko uporabimo ne le za tiskalnik, ampak tudi za krmiljenje doma izdelane elektronike. Izbiramo lahko med modeli s tiskalniškimi vrati in modeli, ki imajo tudi zaporedna vrata (enoja ali dvoja) po standardu RS232.
Z USB na tiskalniška vrata
Star tiskalnik lahko z ustreznim vmesnikom z računalnikom povežemo tudi prek priključka USB, vendar velja biti pri nakupu teh preveriti združljivost s tiskalnikom. Na Amazonovih spletnih straneh pri tovrstnih vmesnikih pogosto zasledimo opozorilo, da je zaradi nezdružljivosti veliko vračil izdelkov. Večina proizvajalcev vmesnikov sicer navaja, da delujejo tako v okolju Windows kot tudi Linux.
Kaj, kje in kako kupiti?
V spletnih trgovinah najdemo vsakovrstne vmesnike, s katerimi lahko povežemo skoraj katerikoli del starega PC z novim in skoraj katerikoli del za novi PC s starim. Cene večine vmesnikov so pod 20 evri, medtem ko najdražji dosežejo tudi več kot 200 evrov. Nakup zadnjih se izplača le pri zelo dragih namenskih napravah, kot so elektronske klaviature, saj si lahko zmogljivejši novi mini PC omislimo že za okoli 300 evrov.
