Objavljeno: 27.5.2025 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Junij 2025

Je ne ZDA sploh mogoč?

Politika in tehnologija sicer na prvi pogled nista ravno istorodna fenomena, saj politika večinoma temelji na bolj ali manj uspešnih družbenih dogovorih in razmerjih, ki jih ustvarjajo posamezniki in skupnosti z vsemi svojimi slabostmi, strahovi in iracionalnimi dodatki, medtem ko naj bi tehnologija sledila nekemu vsaj na prvi pogled bolj racionalnemu razvoju znanosti. V praksi ta ločnica ni tako trdna, saj je bila znanost (in s tem tudi tehnologija) vedno tudi talka centrov moči, ki so jo usmerjali, podpirali oziroma sploh omogočali. No, ne glede na vzgibe in mehanizme so sodobne tehnologije postale sestavni del življenja po vsem svetu, še posebej v času, ko se je mantra razvoja imenovala globalizacija in ko se je ves način ustvarjanja, razvoja, produkcije in distribucije tehnologij zlil v kompleksno globalno omrežje. A z nastopom nove ameriške administracije je ta trend očitno minil.

S svojim ozko usmerjenim pogledom in agresivnim pristopom do drugih držav si trenutna ameriška oblast v svetu ni ravno pridobila veliko ugleda in simpatij, prav nasprotno se iz vseh koncev oglašajo pozivi k bojkotu ZDA in tudi njihovih izdelkov – kar sploh v primeru digitalnih tehnologij pomeni zelo velik delež vsega, kar sploh uporabljamo. Velja se zato vprašati o smiselnosti tovrstnih radikalnih pozivov, predvsem pa o realnih možnostih, ali predvsem pri digitalnih tehnologijah sploh lahko prerežemo popkovino, da bi iz svojega tehnološkega nabora izločili tehnologije, ki so bile razvite ali izdelane v ZDA. Še najbolj smiselno se zdita izogibanje prenašanju podatkov v ZDA in raba rešitev, ki se upravljajo pod ameriško zakonodajo.

Kje bi sploh začeli? Pri računalnikih in procesorjih že takoj naletimo na prvo oviro, saj je karkoli resnega ali v praksi uporabnega ponavadi povezano s podjetji, kot so Intel, AMD in Apple. Resda je na voljo nekaj alternativ, ki pa v resnici niso povsem neodvisne od ameriškega vpliva. Prvi padejo na pamet procesorji ARM, ki pa so tudi regulirani v skladu z ameriško zakonodajo, čeprav gre za britansko podjetje.

Potem so tu operacijski sistemi. Vsaj na papirju lahko Windows ali MacOS zamenjamo za katero od distribuciji Linuxa, pri čemer so na voljo tudi evropske distribucije, kot je nenazadnje celo najbolj znani Ubuntu, tudi OpenSuse in še kateri. A tudi te so v osnovi plod mednarodne skupnosti in uporabljajo knjižnice, ki so izdelane ali včasih celo lastniško licencirane v ZDA, če pa človek vrže oko še na uradno stran Linux jedra in tam naštete sponzorje, je jasno da čiste »neamerikanizacije« ni mogoče doseči niti v svetu Linuxa. Radikalni »neodvisneži« si sicer lahko pomagajo s posameznimi distribucijami, ki se trudijo ostati povsem »odprte«, torej ne vsebujejo oziroma uporabljajo lastniških knjižnic ali modulov (npr. Guix ali Tails), a v tem primeru se praktičnost rabe precej zmanjša.

Po pričakovanju ni stanje nič kaj drugačno v ostalih segmentih odprtokodnih programov, saj je navezava z ZDA prisotna skoraj vedno. Še najbolj nevtralen izbor so omizja KDE in aplikacije, ki jih razvija ta skupnost, pa tudi pisarniška LibreOffice in ONLYOFFICE sta večinoma evropska. Če pa se pogovarjamo o pisarniških rešitvah za podjetja, ki torej vsebujejo tudi »neameriški oblak« in podoben nabor aplikacij, kot jih ponuja Microsoft Office, je najbolj delujoč izbor verjetno Nextcloud, ki je nemškega izvora. Projekt je sicer v osnovi prav tako odprtokoden, za nekatere storitve, kot so npr. videokonference ali oblačna shramba, pa je treba izbrati plačljivi Nextcloud Enterprise.

Če želimo zaščititi svojo pametno hišo pred radovednimi ameriškimi očmi, je mogoče izbrati OpenHAB, ki je nemški in ne potrebuje oblaka (če seveda ne uporabimo vtičnika za povezavo z Alexo ali Google Home). Potrebujemo pa svoj strežnik (recimo Raspberry Pi) in nekoliko več znanja, da deluje.

Zahvaljujoč britanskemu projektu OpenStreetMap (OSM), niti navigacija ni nujno vezana na ameriške zemljevide (kot je Google Maps ali Apple Maps). Zemljevide skupnosti OSM uporablja veliko navigacijskih programov (tudi ameriških), med evropskimi aplikacijami pa verjetno najbolj izstopa češki Mapy, ki je zaradi natančnosti zelo priljubljen med pohodniki in kolesarji.

A kljub nekaterim delujočim primerom se neka resna neodvisnost od ZDA za praktično rabo digitalnih tehnologij danes ne zdi pretirano uporabna niti mogoča. Po drugi strani se moramo vprašati, če je takšna ločitev mogoča od katere druge države, ki ima osrednjo vlogo v svetu digitalnih tehnologij – pa naj bo to Južna Koreja, Japonska, Tajvan ali tolikokrat v središče postavljena Kitajska. In nenazadnje – kdo bo ZDA in njene tehnologije ločil od preostalega sveta – evropskega, azijskega ali katerega drugega? Nemara pa je prava rešitev nekaj drugega in se nasploh nanaša na celoten tehnološki svet – tehnologije in njihova raba naj bodo nevtralne, čim bolj neodvisne od političnih ali ekonomskih sil in čim bolj v lasti skupnosti – odprtokodne skupnosti.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Podjetja nočejo Copilota, ker zaposleni raje uporabljajo ChatGPT

    Microsoft kljub velikim naporom (beri: finančnemu vložku) podjetjem težko proda storitve umetne inteligence Copilot.

    Objavljeno: 27.6.2025 09:00
  • Kitajski prenosniki so dve leti za zahodnimi

    Čeprav se Kitajci močno trudijo in izdatno investirajo v domači razvoj in proizvodnjo čipov, so še vedno vsaj dve generaciji za zahodnimi izdelki. To izkazuje tudi najnovejši Huaweijev prenosnik MateBook Fold Ultimate, ki poganja lastni HarmonyOS in ima same kitajske komponente. A te v primerjavi z zahodnimi zaostajajo.

    Objavljeno: 25.6.2025 07:00
  • Android vam bo povedal, ali vam policija prisluškuje

    Čedalje popularnejši način prisluškovanja in prestrezanja podatkov z mobilnih telefonov je uporaba lažnih baznih postaj (IMSI catcher), ki jih imajo organi pregona v nekaterih državah, lahko pa tudi drugi akterji. Na takšno napravo se povežejo vsi telefoni v okolici, saj njen signal preglasi legitimne bazne postaje, upravljavec pa potem zlahka prestreza komunikacijo. Uporabnik tega početja praktično ne more zaznati.

    Objavljeno: 1.7.2025 07:00
  • Pametna očala s samodejnim ostrenjem bi lahko nadomestila bifokalna stekla

    Finsko podjetje IXI razvija inovativna očala z lečami, ki se samodejno ostrijo glede na pogled uporabnika. 

    Objavljeno: 23.6.2025 10:00 | Teme: pametna očala
  • Teslini samovozeči taksiji ne znajo voziti

    Prvi dnevi Teslinih robotskih taksijev so polni napak, vožnje po napačni strani ceste, nenadnih zaviranj in nevarnih ustavljanj za odlaganje potnikov.

    Objavljeno: 26.6.2025 09:00
  • HDMI 2.2 je tu!

    Sicer na papirju, a vendarle. HDMI Forum je izdal končne specifikacije standarda HDMI 2.2, ki so ga izdatno opisovali in predstavljali že na januarskem sejmu CES. HDMI 2.2 ima že večjo prepustnost kot DisplayPort, a bo zanjo zahteval nove kable Ultra96.

    Objavljeno: 27.6.2025 05:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji