Življenjski rok
V rubriki Najboljši izdelki (interno imenovani "nenehni testi") vsak mesec redno osvežujemo cene vseh naprav, torej prenosnikov, fotoaparatov in tiskalnikov. Seveda pa iz tabel redno tudi odstranjujemo naprave, ki niso več naprodaj (no, te ostanejo še vedno v tabeli, a le na listu "Odpad").
Pri tem se najhitreje menjavajo digitalni fotoaparati, sploh najosnovnejši žepni modeli. Te aparate podjetja predstavljajo že praktično kot nekakšne modne dodatke. Modeli se iz ene generacije v drugo le malenkostno spremenijo, po možnosti dobijo le kako programsko funkcijo ali drugo barvo ohišja. Tak je, denimo, tokrat preizkušeni Nikon Coolpix L25, pri katerem smo zapisali, da je njegov velik konkurent kar predhodnik L23, saj so razlike resnično majhne - edina omembe vredna je pri zaslonu.
No, pri dragih aparatih DSLR seveda to ne gre. Zahtevni uporabniki, ki za aparate odštejejo tudi po več tisoč evrov, pač ne bi tolerirali kaj takega. Pri teh aparatih, recimo Nikonovem D4, o katerem si lahko preberete med preizkusi na začetku revije, zahtevamo resne nadgradnje in ne pričakujemo, da bomo dobili dvakrat na leto zamenjavo. No, morda mi novinarji že, a tisti, ki take zadeve kupujejo, bi bili seveda zgroženi.
Z dokaj umirjenim tempom se menjavajo tudi prenosniki. Tu izidejo novosti približno enkrat na leto, odvisno seveda od segmenta. Pri računalnikih je veliko odvisno tudi od izdelovalcev procesorjev, kar zadnjih nekaj let pomeni bolj kot ne samo Intel.
Povsem razred zase pa so tiskalniki. Tisti najcenejši, namenjeni rabi doma, se še nekako menjavajo iz leta v leto. Sploh brizgalni modeli, kjer se tiskalniki ločijo vse bolj po dodatkih kot pa po sami zmogljivosti. Mislimo na brezžične omrežne povezave, na barvne zaslone, občutljive za dotik, na aplikacije, ki omogočajo tisk iz pametnih telefonov ...
Pri laserjih je tempo bistveno počasnejši, tudi pri cenejših. To sicer ne preseneča, saj se za laserske modele odločajo uporabniki, ki bistveno manjkrat menjavajo tako napravo. Še najbolj zanimivo pa je področje najdražjih modelov, torej samostoječih pošasti na kolesih, ki veljajo več tisoč evrov. Te naprave se praktično ne spreminjajo že leta, posledično pa ostajajo naprodaj dlje kot praktično karkoli drugega v računalništvu.
Tak je, denimo HPjev tiskalnik Laserjet 5550HDN, ki smo ga preizkusili davnega leta 2004, a je še vedno naprodaj. Da postavimo to v neki okvir, povejmo, da smo tistega leta preizkušali zapisovalnike DVD, monitorje LCD od 17 pa do 19 palcev in programe za dlančnike PocketPC. V svetu računalništva so torej dragi laserski tiskalniki nekakšni živi fosili - ker pa na tem področju praktično ni videti resnejšega razvoja, bo tako tudi ostalo vsaj še za nekaj časa.
