Zgodovina slovenskega računalništva - Poslovni računalniki

Sredi 60. let (prejšnjega tisočletja) se je tudi v našem gospodarstvu postopno začel prehod od strojne obdelave podatkov s klasičnimi računskimi stroji na elektronsko obdelavo z računalniki. Sprva je ta potekal zelo počasi in s pestro izbiro manjših poslovnih računalnikov različnih proizvajalcev.

Uporaba elektronskih računalnikov se je pri nas zelo razširila šele po letu 1968, predvsem po zaslugi podjetja Intertrade, ki je leta 1964 pridobilo zastopniške pravice za prodajo računalnikov IBM v Jugoslaviji in v nekaj letih pri nas vzpostavilo močno prodajno, servisno in izobraževalno mrežo.

Zastopništvo IBM je bilo v Intertradu dobro organizirano in je kupcem računalnikov IBM nudilo dobre možnosti za pridobitev znanja ter praktičnih izkušenj že pred uvedbo računalnika v podjetju. V Radovljici je leta 1967 začel delovati njihov Šolski center IBM, ki je bil poleg dunajskega glavni center v tem delu Evrope. Tu so se lahko v večjem številu šolali organizatorji, programerji in operaterji, s čimer je bil takrat postavljen eden izmed bistvenih pogojev za začetek razvoja računalništva pri nas. Vsak teden so organizirali tečaje s po 30 do 40 udeleženci. Ob ustanovitvi je imel šolski center le eno učilnico, tečaje pa je do leta 1971 obiskalo kar 3.500 udeležencev iz vse Jugoslavije.

Prvi elektronski računalnik, ki ga je Intertrade dobavil v Slovenijo leta 1965, je bil tranzistorski računalnik IBM 1401. Uporabili so ga v podjetju TAM Maribor.

IBM 1401, TAM Maribor (1965)

To je bil vsekakor najvplivnejši in najuspešnejši računalnik prve polovice 60-ih. V dobrih desetih letih je bilo izdelanih več kot 12.000 primerkov. Ko so IBM 1401 dobili v TAM, so ti predstavljali že več kot polovico vseh računalnikov na svetu. Samo v Zahodni Nemčiji, ki je v Evropi takrat prednjačila v številu računalnikov, je bilo konec leta 1963 nameščenih približno 500, naročenih pa še 260. V Jugoslaviji je bil to ob namestitvi drugi največji računalnik, takoj za IBM 705 v Zveznem zavodu za statistiko. Kmalu za tovarno TAM so ga dobili še v rudniku Trepča, v Podjetju za distribucijo električne energije Beograd in v Fabriki kablova Svetozarevo.

IBM 1401 je bil za današnje razumevanje sicer zelo nenavaden 6-bitni decimalni računalnik. Njegov pomnilnik s feritnimi jedri je lahko obsegal največ 16.000 6-bitnih znakov, kar je približno 2 KB, če pretvorimo v današnje 8-bitne enote. Kot periferne enote je običajno vključeval zelo kakovosten tiskalnik in bralnik/luknjalnik kartic, za shranjevanje večje količine podatkov pa po želji tudi enoto magnetnih trakov. IBM 1401 je bil v tem času eden izmed najlažjih računalnikov za programiranje. Poleg več dobro izdelanih zbirnikov je namreč podpiral višje programske jezike Cobol, Fortran in RPG, ki so zelo olajšali izvedbo različnih poslovnih obdelav.

Računalniški muzej

Serijo o zgodovini računalništva v Sloveniji pripravlja Računalniški muzej (www.racunalniski-muzej.si), ki ima v bližini Kina Šiška v Ljubljani tudi svoje razstavne prostore. Tam si lahko v živo ogledate, kako so bili računalniki videti nekoč, in marsikaterega izmed njih tudi preizkusite.

Kar nekaj v muzeju razstavljenih predmetov izhaja iz Monitorjevega muzeja, ki smo ga pred leti predali v upravljanje računalniškemu muzeju skupnosti Kiberpipa, njegov naslednik pa je sedanji Računalniški muzej v Ljubljani.

Zgodovinska evidenca nameščenih in izdelanih naprav je na naslovu evidenca.muzej.si.

V TAM so se več let pripravljali za prehod na elektronski sistem obdelave. Za računalnik so pripravili obdelavo konstruktivne in tehnološke dokumentacije ter obdelave za spremljanje perspektivnega razvoja proizvodnje z dolgoročnim načrtovanjem zmogljivosti. Spremljali so oskrbo z orodjem, obremenitev strojev, statistiko prodaje izdelkov in rezervnih delov. Izvajali so tudi evidenco kakovostnih kontrol izdelkov in druge znanstvene raziskave. Elektronski obdelavi v TAM so se priključila tudi mariborska podjetja Primat, Elektromontaža in Tovarna stikalnih naprav. O izredni uspešnosti in zanesljivosti računalnika priča tudi dejstvo, da je tako kot v TAMx marsikateri IBM 1401 deloval vse do 80. letih prejšnjega stoletja.

Bull Gamma 10, ECM Maribor (1965)

Tudi v Ekonomskem centru Maribor (ECM) so se v sodelovanju z lokalnimi podjetji odločili za modernizacijo svojega servisa za strojno obdelavo podatkov, ki so ga vzpostavili že konec 50. let. Leta 1965 so s podjetji Marles, Metalna in Tovarna dušika Ruše združili sredstva za nakup tranzistorskega računalnika Bull Gamma 10. V centru so se ukvarjali z modernizacijo proizvodnje in organizacijo poslovanja podjetij, med drugim ravno z uvajanjem strojne in elektronske obdelave podatkov. Strokovnjaki centra so prirejali tudi redne tečaje za organizatorje in programerje. Tri leta kasneje so kupili dodaten računalnik Gamma 10 in v obdelavo prevzeli še več naročil ter zahtevnejših problemov.

Revolucija IBM 1401

Računalnik IBM 1401 je bil zasnovan tako, da se je lahko zelo uspešno vključil v takrat že utečen sistem strojne obdelave podatkov in je obenem vanj vnesel izrazite izboljšave ter poenostavitve, ki so zmanjšale obratovalne stroške.

Gamma 10 je bil prvi tranzistorski računalnik francoskega podjetja Bull, kjer so v 50. in 60. zasnovali nekaj zanimivih računalnikov. Gamma 10 iz leta 1963 je bil tako kot IBM 1401 namenjen običajni poslovni uporabi in se je prodajal po zelo ugodni ceni. Vseboval je do 4 KB pomnilnika na osnovi feritnih jeder, poleg 4.000 germanijevih tranzistorjev in 10.000 diod pa je uporabljal tudi okrog 600 elektromehanskih relejev, ki so lahko vzporedno opravljali časovno nezahtevne operacije. Računalnik je imel vgrajeno zelo kakovostno enoto za branje/luknjanje kartic in tiskalnik.

NCR-390, Splošna plovba Piran (1966)

V tem času so tudi v Splošni plovbi Piran začeli uporabljati elektronski računalnik. Njihov NCR 390 je bil še eden izmed zgodnjih tranzistorskih poslovnih računalnikov, namenjenih za splošno uporabo. To je bila cenejša različica računalnika NCR 315 iz leta 1962, ki je uporabljal posebno obliko alternativnih medijev izdelanih na osnovi poliesterskih magnetnih kartic CRAM. Tulci s skupkom 256 kartic velikosti 8 × 35 cm so lahko hranili do 5,5 MB podatkov. Računalnik NCR 390 je poleg osnovnega vnosa podatkov prek luknjanih trakov in kartic omogočal še vnos prek omenjenih magnetnih kartic in neposredno prek tipkovnice. NCR je bilo v tem času eno izmed vodilnih podjetij ravno pri razvoju in uporabi novih ter še neuveljavljenih tehnologij.

Računalnik so sprva uporabljali le v finančnem oddelku, nato pa še v plansko-analitski službi. V podjetju so organizirali tečaje tudi za druge uporabnike računalnikov NCR v Jugoslaviji. Po letu 1969 so uporabo želeli še bolj razširiti, zato je računalnik postajal za njihove potrebe že premajhen. Leta 1967 je pri nas začela obratovati tudi prva jugoslovanska polavtomatizirana ladja Postojna, ki je imela vgrajenih več elektronskih naprav za beleženje podatkov prek tipal in upravljanje motorja brez posredovanja človeka v strojnici. Naprava podatkov ni shranjevala, lahko pa jih je posredovala v centralo in na teleprinter IBM, ki je tiskal natančen strojniški dnevnik.

CER-200, Planika Kranj (1967)

V beograjskem Inštitutu Mihajlo Pupin so medtem po večletnem razvoju končali prvo serijo 16 elektronskih računalnikov CER-200. Cena računalnika CER-200 je bila še nižja od primerljivih tujih računalnikov v tem času, na inštitutu pa so za vse kupce prav tako organizirali tečaj uporabe. Tržili so ga kot sistem za finančno in materialno knjigovodstvo ter obračun osebnih dohodkov. Primeren naj bi bil za vodenje računovodskih poslov tako v industriji kot tudi bankah, trgovini in drugih panogah. Računalnik so leta 1967 kupili v naši Planiki v Kranju. To je bil v tem času še vedno eden izmed redkih elektronskih računalnikov pri nas, kmalu za njim pa so se s prihodom prvih računalnikov IBM/360 razmere radikalno spremenile. Ostale računalnike iz serije CER-200 so pokupile različne jugoslovanske organizacije – od beograjskega Jugopetrola in Poljobanke pa do EI Niš in agrokombinata PIK Tamis iz Pančeva.

Viri in več informacij: Digitalna knjižnica Slovenije, dlib.si in spletna stran Računalniškega muzeja, racunalniski-muzej.si

Zahvaljujemo se Nuku in drugim za digitalizacijo gradiva.