Zgodovina, ki se ponavlja

Objavljeno: 18.12.2006 17:57 | Avtor: Matic Zupančič | Kategorija: Preizkusi | Revija: December 2006

Dobri stari terminali se vračajo, bi lahko rekli, pa vendar ni povsem tako, kot je bilo včasih. Strojna oprema se je precej spremenila, na voljo so nam širokopasovne povezave v internet, terminalski strežniki nam "strežejo" grafično okolje. Le poslovna logika ostaja - optimizacija stroškov in povečevanje produktivnosti.

V takem okolju so tanki odjemalci kot naročeni. Že jeseni smo poročali, da smo na 8. Linux dnevu zasledili zanimiv tanki odjemalec mariborskega podjetja Teletech. Njegova posebnost je, da združuje različna svetova odprte in lastniške kode. Tokrat smo ga tudi preizkusili.

Gre pravzaprav za računalnik, v katerega je vgrajen le omejen nabor strojne opreme, torej je precej "neumna" naprava. Njena najpomembnejša naloga je, da prikazuje sliko, ki se prenaša z namizja terminalskega strežnika, še prej pa vzpostavi in vzdržuje povezavo s terminalskim strežnikom. V primeru preizkušenega izdelka je od običajnega namiznega računalnika ostalo le ohišje z napajalnikom, matična plošča, omrežna kartica in pomnilnik. Zaradi koncepta rešitve so tako odstranjene vse optične enote, disk in druge običajne pritikline namiznega računalnika. Tudi procesorska moč tu ne igra nobene vloge, saj se dejansko vsa opravila dogajajo na terminalskem strežniku.

Prednosti ...

Uprave podjetij najraje slišijo o prihrankih, zato začnimo pri tem. Tanki odjemalci precej zmanjšajo stroške vzdrževanja. Zaradi precej okrnjene strojne opreme se zmanjša število točk, kjer bi lahko prišlo do okvare. Edini vrtljivi del je navadno ventilator napajalnika, pa še tega bi se dalo odstraniti. Iz tega sledi, da so to tudi zelo tihe naprave, kar za pisarniška okolja sploh ni nepomembno.

Če se še malo pomudimo pri denarju. Cena enega tankega odjemalca je neprimerno nižja kot cena običajnega namiznega računalnika. Način dela ne potrebuje diska, optičnih enot, zadostujejo že majhne količine pomnilnika (navadno manj kot 128 MB). Prav tako imajo taki odjemalci neprimerno daljšo življenjsko dobo, saj redkeje potrebujejo nadgradnje. Če strnemo: strojna oprema je precej bolje izkoriščena.

Tanki odjemalci so tudi bolj "ekološki", saj porabijo precej manj energije kot običajni namizni računalniki.

Še en vidik je varnost, saj se vsi varnosti problemi centralizirajo v eni točki, torej terminalskem strežniku. Za varnost tako skrbimo na enem mestu in se nam ni treba ukvarjati z vsakim delovnim mestom posebej.

Ne nazadnje pa je pomembno tudi to, da tanki odjemalci niso posebej zanimivi za morebitne tatove.

... in slabosti

Ni jih prav veliko, jih je pa dovolj, da bodo marsikomu podrle upe o enostavnejši računalniški infrastrukturi v podjetju.

S tem ko se vsa obdelava prenese v terminalski strežnik, mora biti ta precej močnejši, kot bi bil običajni strežnik, ki streže "debelim" odjemalcem, torej običajnim namiznim računalnikom, ki sami opravijo precej dela. Zmogljivost, ki je torej na voljo uporabnikom, je omejena z zmogljivostjo terminalskega strežnika. Za začetek si moramo omisliti vsaj veliko pomnilnika. Saj veste, če N uporabnikov na strežniku požene N Wordov in N Excelov...

Kot je bilo že omenjeno, je tanki odjemalec precej neumna "škatla" in z njim smo omejeni na zmožnosti protokolov za delo na oddaljenem omizju. Tako odpade večina večpredstavnih želja uporabnikov - gledanje filmov, flash animacij ipd. No, v današnjem času, ko zaposleni kar precej delovnega časa porabijo za ogledovanje filmčkov, ki jih dobijo po pošti, to pravzaprav niti ni slabo ...

Tanki odjemalec Quadon

Kako je torej videti preizkušeni tanki odjemalec in v čem se razlikuje od konkurence (tanke odjemalce imajo v svoji ponudbi vsa večja IT podjetja - HP, IBM, Fujitsu-Siemens ...)? Omenili smo že, da Quadon Thin Client, kot so ga poimenovali, združuje svetova odprte in lastniške kode. V čem je zvijača?

Poglavitna lastnost tankih odjemalcev Quadon je, da operacijski sistem posameznega odjemalca temelji na precej predelani Debianovi različici Linuxa. To pomeni, da odpade strošek za Windows CE, ki ponavadi poganja tovrstne napravice. Zvijača je tudi v tem, da Debian v odjemalca ni "zapečen" (disk, flash), temveč se ta ob vsakem zagonu naloži s strežnika. Odjemalec je skratka tako nastavljen, da prek TFTPja k sebi naloži sliko sistema in se nato "zbudi".

Po namestitvi in zagonu operacijskega sistema v pomnilnik (kar traja nekaj sekund) se vzpostavi terminalska seja s strežnikom (Windows Server 2003) in prikaže vsem uporabnikom znano prijavno okno Windows.

Drug način postavitve je namenjen večjim organizacijam z večjim številom delovnih mest, ki se povezujejo z več terminalskimi strežniki. V tem primeru se operacijski sistemi ne prenašajo več s terminalskega strežnika, marveč s posebne naprave, ki so jo poimenovali "smart switch" in omogoča priključitev večjega števila tankih odjemalcev, ki jih nato usmerja na proste terminalske strežnike. Poseben program za upravljanje posameznih odjemalcev je v tem primeru nameščen na terminalskem strežniku ali drugem računalniku z Okni.

Tak način z vmesnim "pametnim stikalom" je primeren tudi za postavitev v podjetja z dislociranimi enotami, kjer ni smiseln ali možen nakup samostojnih strežnikov. V tem primeru tanki odjemalec pridobi svoj operacijski sistem s krajevnega "pametnega stikala", ki nato odjemalca prek vzpostavljenega tunela VPN poveže s terminalskim strežnikom na osrednjem mestu podjetja.

Kako se obnese v praksi

Preskusili smo različico priklopa s pametnim stikalom. To je pomenilo, da smo lahko tankega odjemalca namestili pri piscu teh vrstic doma, strežnik pa je ostal v podjetju. Operacijski sistem odjemalca se je zagnal krajevno, s "pametnega stikala", ki je imelo vzpostavljeno varno povezavo VPN z omrežjem na drugem koncu. Tam je torej bil tudi terminalski strežnik, na katerem smo delali. Ves postopek nalaganja operacijskega sistema in vzpostavljanja terminalske seje je za uporabnika transparenten in ne zahteva nobenega dela. Kaj uporabnik sme početi in česa ne, je torej odvisno od sistemskih nastavitev v terminalskem strežniku.

Odjemalec ima tudi dva priključka USB, ki pa ju lahko v upravljavskem programu po potrebi izključimo in se tako, ne nazadnje, zaščitimo pred odtekanjem podatkov iz podjetja.

Resna pomanjkljivost, za katero je v resnici kriv okenski protokol RDP, je prenos zvoka, ki je možen le v smeri od strežnika k odjemalcu. Odpade torej internetna telefonija prek oziroma Skype. Pri razvijalcu se težave zavedajo in že pripravljajo rešitev, kjer bo prek protokola SIP omogočena telefonija mimo povezave RDP.

Centralno upravljanje nastavitev odjemalcev

Sistemskemu upravitelju je na voljo poseben program, s katerim se na enem mestu upravlja "obnašanje" posameznih odjemalcev.

Vse, kar je nastavljivega - od ločljivosti zaslona do o(ne)mogočanja priključkov USB in krajevno nameščenega tiskalnika, se nastavlja z ene točke.

Čeprav zaradi strojne podhranjenosti posameznega odjemalca niti ne pričakujemo, da bi lahko kaj veliko stvari nastavljali, nam pride vseeno zelo prav, da lahko na enem mestu o(ne)mogočimo vtiče USB in zaporedna vrata na posameznem odjemalcu. Poleg povsem uporabniških nastavitev, ki uporabnika umestijo npr. v delovno skupino, lahko nastavljamo tudi še ločljivost in barvno globino zaslona, vklopimo prenos zvoka do odjemalca, omogočimo, da uporabnik tiska na tiskalnik, ki je priključen na vrata LPT na samem odjemalcu, in še nekaj drugih malenkosti, ki zadevajo same seje RDP (stiskanje ...).

Če imamo namestitev, ki vključuje pametno stikalo, lahko prek spletnega vmesnika pridemo do nekaj informacij, kaj se dogaja z njim: obremenjenost, uporaba pomnilnika, statistika prometa med njim in terminalskim strežnikom.

Za občutek, koliko je uporabljano in zasedeno pametno stikalo, nam je v pomoč spletni vmesnik, ki postreže z nekaj statistike.

Quadon Thin Client

Kaj: Tanki odjemalec.

Izdeluje in prodaja: Teletech, www.teletech.si.

Cena: Najem 65 evrov na mesec pri več kot desetih odjemalcih (če vzamete v najem tudi terminalski strežnik in drugo Microsoftovo programsko opremo), 52 evrov, če se odločite za Open Office; 35 evrov na mesec, če imate lasten terminalski strežnik.

Za: Tiho in zanesljivo delovanje.

Proti: Telefonija IP še ni mogoča, trenutno je mogoč le najem odjemalcev (za najmanj 3 leta).

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki