Z IT nad državno birokracijo?

Beseda e-uprava je postala magična že v časih LDS in ministrstva za informacijsko tehnologijo, ki jo je tudi ustrezno "spromoviralo", kot se temu danes učeno reče. Takratna sporočila so kazala celo na to, da smo po razvitosti elektronskega komuniciranja v državni upravi in z državno upravo menda celo v samem (svetovnem?) vrhu, saj naj bi nas pohvalilo kar nekaj tujih dostojanstvenikov. No, resnica je bila nekoliko drugačna in kot smo pri poslovanju z državo (pa četudi je elektronska) že navajeni, polna neslutenih pasti in zavajanj. Mimogrede, ena bolj magičnih obljub tistega časa (ki ima sicer več zveze z "e-državo" kot z "e-upravo") je bila, da bomo vsi državljani dobili svoj naslov elektronske pošte, v državnih strežnikih....

Današnje dveri e-uprave so videti že kar na nivoju, vsaj glede informacij, ki so na njih na voljo. Žal se izkaže, da so to večinoma res zgolj le informacije o tem, kateri obrazec potrebujemo za katero storitev in kam ga moramo, osebno, vložiti. Mimogrede, tudi spletni certifikat sigen-ca je treba osebno podaljšati, kar je popolnoma nepotrebna birokracija (saj je izdajatelj istovetnost vlagatelja preveril že ob prvi vlogi). So pa tudi izjeme, ki omogočajo sklenitev določene storitve tudi neposredno po spletu. Ni jih veliko, vendar se tu in tam pojavi kakšna nova. Ena prvih je bila spletna dohodnina, ki pa tudi po toliko letih delovanja nikakor ne uspe pritegniti večjega števila uporabnikov. Lani jo je, recimo, uporabilo le 2,1 % vseh davčnih zavezancev. Morda tudi zato, ker je delo z elektronsko različico vendarle še vedno dokaj zapleteno, pa čeprav je tudi izpolnjevanje "papirne" različice dandanes postalo že delo za davčne svetovalce in ne za navadne smrtnike. Letošnja novost je spletno podaljšanje prometnega dovoljenja, ki je dovolj preprosto, da bi se ga lotil vsak (no, tudi sama storitev je bistveno bolj preprosta od dohodnine), pa kljub temu dvomim, da ga bodo uporabniki množično sprejeli. Ne nazadnje zato, ker manjka ključni del - pravo spletno sklepanje obveznega zavarovanja, ki se ga zavarovalnice nikakor nočejo lotiti. Delno se je tega projekta lotila le zavarovalnica Generali, pri kateri spletno zavarovanje (preizkušeno) lepo deluje, a še vedno zahteva ročno podpisovanje police in opravke s kurirskimi službami.

Elektronsko opismenjevanje naše države bi si sicer sam želel bistveno hitrejše, predvsem pa bolj konsistentno in hkrati varčno. Pod "(ne)konsistenco" bi opredelil to, da nekatere od storitev delujejo izključno v Microsoftovem brskalniku Internet Explorer ali pa je podpora Firefoxu tako zapletena, da se je lahko lotijo le znalci. Podaljšanja prometnega dovoljenja se boste morali lotiti le z IE, saj je za elektronsko podpisovanje uporabljen gradnik ActiveX, dohodnine pa se načeloma lahko lotite tudi s Firefoxom, le skozi daljši seznam (zdaj sicer že lektoriranih) "hekerskih" navodil se boste morali prebiti.

Kot negativen zgled (ne)varčnosti pa naj navedem zdravstveno zavarovanje, ki je bilo eno prvih, ki s(m)o se ga lotili elektronsko - tako, da so nam vsem podelili pametne kartice. Kartice s čipom, ki naj bi imele strašne zmogljivosti hranjenja, pa tudi procesiranja, in so bile zato ustrezno drage. Izkazalo se je, kdo ve zakaj, menda zaradi varstva osebnih podatkov, da bomo kartice v resnici izkoristili le minimalno. Na njih so zapisani le naši osnovni podatki, nekako tako, kot so bili včasih zapisani na prvi strani zdravstvene izkaznice. Zato pa vsaka zdravstvena ustanova še vedno tiska svoje (kartonske) kartice, nalepke in črtne kode, ki jih moramo zavarovanci nositi s seboj, natanko tako, kot smo jih morali nositi včasih, v starih zdravstvenih izkaznicah. Da o tem, da moramo s seboj nositi tudi izvide, sicer jih naše zdravstvo izgubi, niti ne govorim, saj je to že druga, recimo, da nedržavna zgodba. Še več, kartice moramo redno potrjevati na posebnih avtomatih, in to kljub temu da ima vsaka medicinska sestra tudi svoj bralnik kartic. Bralnik namreč ni povezan z ZZZS, čeprav bi po vsej logiki moral biti. In še - potrjevati jih moramo redno, ne glede na to, ali smo dodatno zavarovanje že plačali v skupnem, letnem znesku. In ko smo že pri zdravstvu, naj omenim še zavarovanje med dopustom v sosednji Hrvaški. Včasih so nam na ZZZS v ta namen izdali dokument, ki je potrjeval, da smo zavarovani za čas dopusta, danes nam izdajo, pazite, magnetno kartico! Super, a kaj, ko v dopisu, ki ga priložijo, piše, da moramo ob uporabi poleg te "mednarodne kartice" (ki velja le na Hrvaškem in v Makedoniji...) priložiti tudi ta dopis A4, na katerem so isti podatki, kot so zapisani na magnetnem traku, tudi fizično natisnjeni... Zakaj torej sploh imeti kartico??

Sploh pa bi si želel državo, ki bi znala vse te gore podatkov, ki jih ima o nas in jih redno zahteva od nas, tudi smiselno povezati in nas z njimi ne moriti več na vsakem koraku. Hudo je že to, da se je v zadnjem času razpaslo, da moramo za potrditev istovetnosti ob imenu in priimku (in naslovu) redno vpisovati še davčno številko in EMŠO. Navsezadnje bi čisto zadostovala le ena enovita številka, mar ne? Da ne govorimo o finančni "boniteti", ki se jo z veliko težav trudimo sporočiti prek obrazca za dohodnino, pa jih potem (na skoraj enako zapleteno) zahtevajo tudi ob vlogi za otroške doklade. Itd. Skratka, vsi ti podatki so že nekje, tam v "državi", zbrani, zakaj zaboga jih moramo redno znova sporočati? Res ni mogoče vzpostaviti računalniškega sistema, ki bi imel vse te zbirke med seboj združljive in po potrebi povezane? Dvomim.

Letošnja novost je spletno podaljšanje prometnega dovoljenja, ki je dovolj preprosto, da bi se ga lotil vsak, pa kljub temu dvomim, da ga bodo uporabniki množično sprejeli. Ne nazadnje zato, ker manjka ključni del - pravo spletno sklepanje obveznega zavarovanja, ki se ga zavarovalnice nikakor nočejo lotiti.