Venerini novi temelji

Objavljeno: 25.9.2012 | Avtor: Andrej Troha | Kategorija: Preizkusi | Revija: September 2012

Pozimi med letoma 86 in 87 so začeli na police ameriških trgovin s programjem zlagati sive škatle. V paketu z napisom Illustrator sta bili 3,5-palčni disketi in videokaseta VHS z navodili. Ta siva škatla ni bila videti kdove kaj. A bila je opremljena z mojstrovino, Botticellijevim Rojstvom Venere. In renesančna rimska boginja, ki se rojeva iz školjke, odtisnjena v grobem enobitnem rastru, je bila jasna: Illustrator je prava renesansa, pravi preporod grafičnega oblikovanja!

Od takrat je minilo četrt stoletja in Illustrator, renesančni revolucionar, je postal osivel in upehan monarh. Sam kraljuje deželi vektorskih urejevalnikov, nekdanja tekmeca Corel Draw in Xaro je odrinil na rob, prijatelja Freehanda pa je že davno dal obglaviti. Kaj novega lahko torej ponudi program, ki je konkurent samemu sebi? Precej malo, na videz. Vendar pa je Adobov Illustrator Creative Suite 6 zelo zahteven in zajeten kup ničel in enic, zato smo ga secirali in mučili nekaj mesecev.

Napredek ...

Največja, skoraj biblično kolosalna novost je skrita očem povprečnega oblikovalca, ki bo z obupom v očeh iskal kako ubijalsko novost, nore učinke ali se vsaj jezil nad premetanimi menuji. Illustrator CS6 je namreč na videz skoraj enak CS5. Vendar: napisan je na novo. Skoraj povsem. Vse diske s staro kodo so razmagnetili, zažgali in obredno žrtvovali ... no, skoraj. Odločitev za ta podvig je zastarela koda, predvsem pa je sveži Risar tokrat prvič napisan tudi za 64-bitne operacijske sisteme. Morda se zdi nesmiselno pisati 64-bitno programje za tako procesorsko nezahtevno delo, kot je risanje logotipov in postavljanje oglasov. Vendar tu ne gre za hitrost, gre predvsem za delo s pomnilnikom.

Računalnik lahko zelo poenostavljeno primerjamo z delovno mizo. Pomnilnik je površina mize, tu je vse takoj vidno in na dosegu roke. Disk pa so predali. Tam so stvari lepo zložene (no, pri oblikovalcih malce manj), vendar niso na dosegu roke, treba jih je najti in izvleči na mizo. Ko zaženete Illustrator in odprete dokument, gre ta v predal in dokument postavi na mizo (z diska ga prekopira v RAM). Ko odprete nov dokument, gre tudi ta iz predala na mizo, in tako naprej ... dokler ni miza polna. Tedaj je treba del dokumentov spet pospraviti nazaj v predale (na disk), to pa je počasno opravilo. Težava 32-bitnega programja je, da ima zelo majhno delovno mizo (okrog 2 MB), nekako tolikšno, kot so tiste v osnovni šoli. Tudi če imate 32 MB pomnilnika, ga bo program lahko naslovil le 2 MB. Zato je treba stvari pogosto spravljati v predale in jih spet vleči ven. 64-bitni program pa ima gigantsko mizo, skoraj brezmejno, kar pomeni, da lahko na mizo zmečemo bistveno (res bistveno) več dokumentov kot prej. Lahko bi rekli, da zmore 64-bitni program nasloviti toliko pomnilnika, kolikor ga lahko stlačite v ohišje vašega kompa.

Pri 32-bitnih programih je drugače in, če niste ravno ljubitelj malce okornega InDesigna in ste se z Illustratorjem CS4 ali 5 lotili postavljanja zahtevnejše več deset strani obsegajoče publikacije z radodarnim številom slik, se vam je program nedvomno uprl. Najverjetneje z zelo skopim "File is not readable". Z datoteko seveda ni bilo nič narobe, le "padla bi z mize". Starega Risarja je bilo treba zapreti in spet zagnati, potem je pa šlo. No, teh težav v CS6 ni, odprete lahko res skoraj vse *.AI datoteke na svojem disku. Hkrati.

Pomembna je tudi stabilnost novega CS6. Starim Illustratorjem so programske rutine dodajali in dodajali, kar pomeni, da je gotovo kje kaj manjkalo ali pa imelo "prepih". Rutine so se med seboj kregale za pomnilnik, tu in tam je katera od njih pozabila povedati, da uporablja določen del RAMa. Tega je naslovil drug del programa in ubogi stari Risar se je sesul in odnesel neshranjene umetnine.

Kot rečeno, novi CS6 nima tistih pravih, hudih novosti, morda jih bo imela naslednja različica. Ta je v vlogi novega temelja, nove platforme, na kateri bo Adobe lahko gradil naprej.

Žal pa ni vse tako romantično. Gotovo je koga med vami, cenjeni bralci, zmrazilo, ko ste prebrali, da je zadeva napisana povsem na novo. Upravičeno! "Povsem na novo" pomeni, da so v sveže razrahljani kodi tudi povsem novi in sveži hrošči. A o tem malce pozneje, oglejmo si še peščico novosti, tistih "pravih".

Kot druge člane družine CS6 so tudi Risarja poslali h kozmetičarki.

Prva, morda najopaznejša je prenovljeno delovno okolje v skladu z drugimi člani CS6. Večina ikon in kazalcev je narisanih na novo, izbiramo pa lahko med štirimi osnovnimi nastavitvami sivine ali pa z drsnikom naravnamo svojo. CS6 je zdaj videti lepotno neoporečno, mladostno, urejeno in estetsko.

Toda nove palete z orodji in funkcijami so zelo razsipne s prostorom. Večina je precej večjih kot prej, torej zasedejo tudi več prostora na namizju. Rezultat: manj prostora za risalno površino, to pa utegne biti precej moteče. Težava je predvsem v tem, da ikone na paletah večinoma niso prav nič večje, le bolj razmaknjene.

Nova, zajetnejša in stara, skromnejša paleta. Težava: ikone so do ,,piksla" enako velike, le prostora med njimi je več. Paleta je večja, a nič bolj pregledna.

Našteli bi lahko tri prave novosti: boljše orodje za pretvorbo bitnih slik v vektorske, barvni prehod na črtah in orodje za izdelavo vzorcev.

Prva je res hvalevredna izboljšava. Prejšnje orodje za vektorizacijo je imelo korenino globoko v Adobovem Streamlinu, novo pa je zloščeno in zares uporabno. Generira bistveno manj točk na krivulji, barvne slike pa pretvarja skoraj neverjetno dobro.

Osveženo orodje za vektorizacijo bitnih slik je navdušilo. Nasvet: ne skušajte najti razlik med levo in desno sliko.

Drugi dve novosti, barvni prehod na črtah in orodje za izdelavo vzorcev, v resnici nista nič posebnega, predvsem pa nič novega med podobnimi programi. In z vsem dolžnim spoštovanjem, Gradients on Strokes in Pattern Creation sta rutini, ki bi ju povprečen programer spisal v pol dneva. Kljub temu si ju oglejmo malce podrobneje.

Gradients on strokes počne natanko to, kar pričakujemo. Z barvnimi prehodi (po domače ferlaufi) lahko zdaj "polepšamo" tudi črte, ne le objektov. Zadeva je nadvse uporabna, a ne tako revolucionarna in nova, kot nas želi prepričati Adobe. Barvni prehod lahko določimo po dolžini ali širini krivulje ali pa po vsej ploskvi, ki jo zaseda krivulja. Težava nastopi, ko želimo spremeniti naslonilo črte (align). Krivulja z barvnim prehodom ima lahko le sredinsko naslonilo, levega in desnega pa ne. Zakaj? Hm ...

Novo: kič zdaj tudi na krivuljah!

Nov je tudi Pattern Creation, orodje, s katerim naj bi izdelovali ponavljajoče se vzorce. Zadeva dovoljuje nekakšno osnovnošolsko teselacijo in nič več. O kakšni resni matematiki ali vsaj polpravilnih teselacijah pa, pričakovano, ne duha ne sluha. Orodje je res bolj začetniško.

Izdelava vzorcev: primerno za nižje razrede osnovne šole

Žal je to, cenjeni bralci in bralka, vse, kar je omembe vrednih novosti v Illustratorju CS6, če odštejemo take cvetke, kot je preimenovanje plasti kar na paletki s plastmi, ne da bi se odprlo novo okno sredi zaslona. To v tem stoletju res ni nič novega.

... in upehanost

Fatboy Slim je imel na enem svojih albumov fotografijo ameriško zajetnega možaka z majico, na kateri je pisalo "I'm number 1 so why try harder?" Težko bi si zamislil boljšo ponazoritev novega Illustratorja. Vse nadgradnje doslej so postregle z vsaj pol ducata res pravih novosti, tistih novosti, ki prodajajo programe. CS2 je podpiral Photoshopove plasti in variabilno debelino črt, CS3 ohranjal živce z izolativnim načinom (isolation mode) in olajšal delo s Flashem. CS4 je uslišal molitve pripadnikov sekte Freehand in ponudil več delovnih površin ter kup novosti pri delu z barvnimi prehodi, CS5 pa je očaral s povsem novo škatlo risarskih dobrot. A zdi se, da se je stari Risar upehal, da nima več volje, moči in tistega mladostnega poleta, ki naredijo stvari sveže in nove.
Res je napisan na novo, v upanju, da je to le platforma za supernadgradnje, vendar je napisan precej slabo. Največja težava je počasno delovanje, ko se napolni pomnilnik. Zadeva ima namreč "neomenjeno" število razveljavitev (undo), to pa tako zelo zaseda pomnilnik, da se čez nekaj časa vse skupaj neverjetno upočasni. Tedaj postane v primerjavi s hitrostjo delovanja CS6 opazovanje sušenja barve prava akcijska pustolovščina. Obenem pa okna History, ki smo ga vajeni iz Photoshopa, še vedno ni ...

Illustratorjeva hitrost je visoko tudi na Googlovi lestvici.

Pa pustimo takšne napake, kot rečeno, zadeva je napisana na novo in to je povsem razumljivo. Precej manj razumljivo pa je zanemarjanje nekaterih ključnih funkcij. Illustrator je predvsem risarski program (pa ne le zaradi imena), vendar je nekaj zelo osnovnih orodij in funkcij ostalo nedotaknjenih skoraj deset let. Mučno je, denimo, delo z najosnovnejšimi objekti, recimo pravokotnikom z zaobljenimi robovi. Ko je enkrat narisan, radija zaobljenosti ne moremo več spreminjati. Kar je, pač je. Nikjer ni nobenega okna, kjer bi vnesel natančne številke ... enostavno ni. Tudi pri raztegovanju program pozabi, da gre za radije kroga, ne elipse. Tudi orodja za izris poligonov so antična. Ko spustite kazalec, ni teorije, da bi spremenili, denimo, število krakov zvezde.

Med antične zadeve sodi tudi funkcija "outline", ki mehčanja robov (anti aliasing) ni videla niti od daleč. Zadeva je enobitno pikslasta, kot grafika na škatli prvega Illustratorja leta 1987.

Se spomnite, ko smo nekje na začetku članka omenili, da je novosti tako malo, da so še menuji ostali enaki? No, ni povsem tako. Duhovitežu iz San Joseja se je zdelo imenitno zamenjati polji za vnos širine in višine črk. Tam, kjer je bila prej širina, je zdaj višina, in nasprotno. Zagotovo bo kaka krepka padla tudi zaradi te "nadgradnje".

Kdo pravi, da Illustrator CS6 ni poln novosti in presenečenj?!

Ergo

Če urejate velikanske ilustracije ali oblikujete več deset strani obsegajoče kataloge, polne PSDjev, se le odločite za nadgradnjo. Vsi drugi pa bomo imeli od CS6 bolj malo, razen hvalisanja, da delamo z najnovejšimi različicami.

Adobe Illustrator CS 6

Kaj: Program za urejanje in obdelavo vektorskih slik in risb.

Izdeluje: www.adobe.com

Cena: 720 EUR za poln paket in 297 EUR za nadgradnjo (obe ceni z DDV).

Za: Na novo napisan večji del kode, podpora 64-bitnim OS, osvežen grafični vmesnik, orodje za vektorizacijo bitnih slik.

Proti: Novi hrošči (zaradi na novo napisane kode), prevelike palete, nekaj orodij iz pradavnine.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki