Veliko ali malo?

Objavljeno: 30.1.2018 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Dosje | Revija: Februar 2018

Pametni telefoni so iztrebili marsikateri segment digitalnih naprav, v zadnjih letih veliko pišemo o padcu prodaje fotoaparatov, na video kamere pa smo praktično že pozabili.

Na kamere tu in tam sicer še naletimo, a je področje teh »consumer« modelov, ki so jih očetje nekoč vlekli na nogometne tekme svojih otrok, praktično izumrlo. Kot rečeno, so jih premagali telefoni, na drugi strani, torej pri zahtevnejših uporabnikih, pa zmogljivejši fotoaparati (tako kompaktni kot DSLRji oziroma aparati z izmenljivimi objektivi).

V zadnjih letih se je sicer povečala priljubljenost resnejših amaterskih snemalcev videa, saj predvsem v spletišču YouTube marsikdo vidi zanimivo priložnost – tudi pri nas. Praviloma začnejo s kakim zmogljivejšim telefonom, kar ima seveda svoje prednosti, a znajo biti tudi klasične video kamere zelo dobra izbira.

Zanimiva alternativa so tudi majhne akcijske videokamere, o katerih smo sicer že večkrat pisali. Ta trg je nekako zakoličil GoPro, v zadnjih letih se je pojavilo tudi zelo veliko manj znanih podjetij, edini res znan konkurent je Sony. Ta že leta ponuja odlične akcijske kamere, ki v primerjavi s konkurenco omogočajo zelo dobro kakovost slike (se vidi, da se v Sonyju pač spoznajo na tipala) in stabilizacijo slike.

Akcijske kamere so v primerjavi s klasičnimi kamerami seveda zelo omejene, najbolj pri samem objektivu, saj tu nimamo optičnega zuma (ponujajo sicer nekaj stopenj digitalnega zuma). Velike omejitve so tudi pri upravljanju, saj na majhnem ohišju res ni prostora za več kot prgišče tipk, enako velja za zaslon. Se pa znajo te kamere že leta povezati s telefonom. To olajša delo z njimi, telefon tako deluje kot zaslon in upravljalna enota.

Velika prednost akcijskih kamer je seveda njihova majhnost, saj jih lahko pritrdimo na res veliko nenavadnih mest. Poleg čelad, smuči, okvirjev koles in streh avtomobilov smo videli že tudi posnetke, ko so bile te kamere pritrjene na spodnjo stran rolke, na konec trombona in na vse mogoče male letalnike.

V tabeli smo naredili kratek pregled prednosti in slabosti posameznih naprav pri snemanju videa. Vključili smo danes najbolj priljubljene pametne telefone, dodali zraven še klasične videokamere, akcijske videokamere in fotoaparate z izmenljivimi objektivi. Lahko bi dodali še navadne žepne fotoaparate, a se ti med seboj preveč razlikujejo. Dražji, denimo, omogočajo priklop zunanjih mikrofonov in vse ročne nastavitve, cenejši žepni modeli pa tega nimajo.

Telefon

Za: Vedno pri roki, večina uporabnikov ga že tako ali tako ima, enostavno deljenje posnetega, hitra montaža na sami napravi.

Proti: Omejitve glede pomnilniškega prostora, ni optičnega zuma, malo nastavitev, neprimerna raba, slabša kakovost posnetkov, omejena stabilizacija slike, malo možnosti priklopa zunanjih dodatkov.

Videokamera

Za: Odlična raba, velik razpon optičnega zuma, zmogljiva stabilizacija slike, veliko nastavitev, hitro in zvezno ostrenje, možnost priklopa zunanjih dodatkov (mikrofoni, optični filtri), uporaba hitrih pomnilniških kartic.

Proti: Cena nakupa samostojne naprave, velikost in teža, za obdelavo in deljenje potrebno delo na računalniku, majhno tipalo v primerjavi z DSLRji.

Akcijska kamera

Za: Majhna velikost in teža, fizična trpežnost, vodotesnost, na voljo množica adapterjev in prijemal, možnost nadzora s telefonom.

Proti: Cena nakupa samostojne naprave, za obdelavo in deljenje je potrebno delo na računalniku ali telefonu, omejen razpon zuma, manj priročno upravljanje.

Fotoaparat z izmenljivimi objektivi

Za: Kakovost posnetkov, velikost tipala, veliko nastavitev, možnost priklopa zunanjih dodatkov (mikrofoni, optični filtri), možnost menjave objektivov, uporaba hitrih pomnilniških kartic.

Proti: Slabše delo pri zajemu videa, cena nakupa, velikost in teža, za obdelavo in deljenje je potrebno delo na računalniku, samodejno ostrenje in zumiranje manj zvezno kot pri videokameri.

Sony Handycam HDR-CX900

Kamera Sonyjev Handycam HDR-CX900 je višjega cenovnega in zmogljivostnega razreda, namenjena zahtevnim amaterjem. Sony ima v prodajni paleti kar nekaj različnih modelov, od cenejših, bolj omejenih, do zmogljivejših, seveda tudi profesionalnih, HDR-CX900 pa je nekje na sredini te lestvice.

Ko kamero prvič vzamemo v roke, prijetno navduši lega v roki – po letih rabe različnih drugih naprav za zajem videa je hitro jasno, s kakšnim namenom je bila ta naprava oblikovana. Kamera lepo leži v desni roki, jasno pomaga širok in udoben trak, ki olajša enoročno rabo. Na dosegu prstov desne roke je še nagibna tipka za upravljanje zuma, pod palcem je seveda tipka za začetek in prekinitev zajema.

Kamera ima razmeroma veliko funkcijskih tipk in kolesc za hitro ročno upravljanje nastavitev. Osnovno kolo je postavljeno okoli objektiva, ob njem je fizični drsnik, s katerim izberemo njegov namen – ta je lahko za zum ali za ostrenje. Ob tipkah lahko uporabljamo tudi 3,5-palčni zaslon, občutljiv za dotik. Kamera omogoča tudi povezavo s telefonom (prek WiFi), v Sonyjevi aplikaciji lahko upravljamo z zumom in začnemo ali končamo snemanje, nimamo pa možnosti naprednih nastavitev.

V rabi je tipalo, veliko en palec, primerljivo torej s tipali v nekoliko boljših kompaktnih aparatih. Največja ločljivost je FullHD (torej 1920 × 1080) pri 60 slikah na sekundo, izberemo lahko tudi filmskih 24 slik na sekundo. Marsikdo si že želi ločljivost 4K, a po našem mnenju za amaterske uporabnike še ni resne potrebe po njej.

Objektiv pokriva goriščnice od 29 do 348 milimetrov, seveda prevedeno v klasični, 35 mm standard (12× zoom). Te videokamere imajo tradicionalno razmeroma slabe široke kote zajema in ponujajo veliko zuma, to velja tudi v tem primeru. Večina žepnih fotoaparatov danes ponuja širše kote zajema, konkretno 24 ali 25 milimetrov, po našem mnenju je to koristneje od daljših goriščnic.

Dodana je tudi stabilizacija slike, tako optična kot digitalna (ta sicer malenkost zniža ostrino). Največja zaslonka je f/2,8 pri širokem kotu in f/4 pri najožjem, obe vrednosti sta nekje v povprečju glede na večino kamer tega razreda, a sta boljši kot pri večini zumirnih objektivov pri klasičnih fotoaparatih.

Kamera ima vgrajen soliden mikrofon, ki je vsekakor boljši od mikrofonov pri fotoaparatih. Na voljo je tudi klasični, 3,5-milimetrski vhod za zunanji mikrofon, zraven je tudi izhod za slušalke. Sony prodaja tudi vmesnik, v katerega lahko priključimo mikrofone XLR. Med koristnimi dodatki za snemanje videa je tudi vgrajeni sivinski filter, ki omogoča zatemnitev slike v treh korakih. To je koristno pri snemanju pri močnejši svetlobi.

Sonyjev HDR-CX900 je zelo dobra videokamera, a dvomimo, da bo to dovolj, da bo res konkurirala drugim snemalnim napravam, sploh če upoštevamo še visoko ceno – pri nas stane 1400 evrov.

Sony HDR-CX900

Kaj: Klasična video kamera.

Cena: 1400 EUR.

Za: Raba, dostopnost funkcij na ohišju, možnost dodatkov, kakovost posnetkov, stabilizacija slike, velikost zaslona.

Proti: Cena.

Sony RX0

Kot smo že omenili, so v Sonyju že leta dejavni tudi na področju akcijskih kamer. Njihove kamere so od nekdaj ponujale veliko, kljub temu pa ostaja GoPro nekoliko bolj znan. Nova kamera RX0 tako nekoliko preseneča, saj se oblikovno distancira od dosedanjih modelov ActionCam in se približa kvadratni obliki GoProja.

Ohišje kamere je kvadratno, majhno, a zelo trpežno. V Sonyju pravijo, da zdrži 200 kilogramov, a se nam zdi ta ocena nekoliko zadržana. Izdelano je namreč iz zlitine, imenovane duraluminij, je pa zaslon nekoliko bolj izpostavljen. Brez dodatnega ohišja se lahko potopi do 10 metrov, uradno zdrži padec z dveh metrov. Spodaj je klasični navoj za stative, kar je pohvalno.

Ena izmed slabosti teh kamer je pomanjkanje fizičnih tipk. Ta jih ima kljub vsemu nekoliko več kot predhodniki iz serije ActionCam. Zadaj imamo namreč majhen zaslon LCD (diagonala meri 1,5 palca), okoli njega je nekaj funkcijskih tipk. Kamero lahko seveda povežemo tudi s telefonom in jo tam upravljamo ali pa le prenesemo video.

Glede na dosedanje take izdelke ima ta presenetljivo veliko in zmogljivo tipalo, po diagonali meri en palec, je torej enako veliko kot tipalo pri preizkušeni videokameri HDR-CX900. Kakovost videa je dobra, smo pa pogrešali stabilizacijo slike, ki je na voljo pri kamerah ActionCam.

Največja ločljivost je načeloma omejena na FullHD (1920 × 1080) pri 100 slikah na sekundo, seveda lahko nastavimo tudi manj slik na sekundo. Na voljo so tudi občutno višje hitrosti, vse do 1000 slik na sekundo, a pri manjših ločljivostih (kjer aparat umetno dvigne ločljivost na FullHD). Tipalo ponuja tudi možnost snemanja v ločljivosti 4K, a le, če na kamero priključimo zunanjo snemalno napravo (prek vmesnika HDMI). Pred tipalom je fiksni objektiv z goriščno razdaljo 24 mm. in zaslonko F4. Gre torej za razmeroma širok objektiv, kar je sicer klasika pri teh akcijskih kamerah. Objektiv ponuja dobro ostrino.

Kamera se odlično obnese, sploh kakovost videa je v primerjavi s konkurenco res dobra. Je pa očitno namenjena zahtevnejšim uporabnikom, saj ponuja tudi nekaj bolj nenavadnih funkcij, denimo možnost priklopa zunanjega mikrofona ali povezovanje več kamer v skupni sistem (za izdelavo 360 stopinjskih posnetkov, recimo). Tudi cena je temu primerno visoka – zanjo želijo 950 evrov.

Sony RX0

Kaj: Akcijska video kamera.

Cena: 950 EUR.

Za: Velikost in teža, kakovost in trpežnost ohišja, kakovost posnetkov.

Proti: Cena, ni stabilizacije slike.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki