Uvodnik - Konec romantike

Uvodnik - Konec romantike
Objavljeno: 26.5.2020 | Avtor: Matjaž Klančar | Kategorija: Uvodnik | Revija: Junij 2020

Kot kaže, je vsesplošne panike in izolacije konec. V mestu je spet gneča, parkirišča so polna, ljudje so spet v službah. Le šole so še napol karantenske in maske so nam ostale. No, pa iz države ne moremo.

Digitalna podjetja smo jo še kar dobro odnesla. Vsaj za zdaj in dokler ne pride tako napovedovani ekonomski cunami. »Digitalci« za delo potrebujemo le računalnik (ali dva, tri plus telefon) in internet, za katerega smo se kot družba pravočasno zavedeli, da je enako pomemben kot elektrika in torej del kritične infrastrukture. Tudi zato je naval nanj zdržal.

V resnici nas je, tudi digitalneže, še posebej tiste starejše, nepripravljene ujela le potreba po spletnih kamerah. Prenosni računalniki (in telefoni) jih imajo vgrajene, toda prenekateri »stari kozli« še vedno prisegamo na namizne računalnike, ki pa jih nimajo. Velika »kišta« je navadno bolj zmogljiva, lažje nadgradljiva, postavimo jo lahko pod mizo, nanjo pa zato lažje priklopimo resne monitorje in tipkovnice. Tudi kamere, le da je teh po vseh trgovinah v trenutku zmanjkalo.

Ko pišem tele besede, je od začetka karantene minilo že 70 dni, pa spletnih kamer v slovenskih trgovinah še vedno večinoma ni. Brskanje po največji slovenski spletni trgovini najde le en »kitajski« izdelek, nemški in britanski Amazon pa k nam še vedno ne dostavljata. Tudi ključni slovenski uvoznik za Logitech mi zagotavlja, da bodo prve spletne kamere dobili šele v prvem tednu junija. Če jim pošiljke ne bo izmaknil kak večji kupec iz večje države, kar se jim je pred dvema mesecema že zgodilo.

Kontrolke prek Zooma trajajo le 40 minut. Zakaj? Zato, ker je zastonjskost Zooma omejena na štirideset minut! Koliko pa stane neomejena različica? Borih 14 evrov na mesec!

Ker oblasti grozijo, da bo mladina tudi jeseni šolanje delno opravljala od doma (kar je po mojem mnenju za otrokov razvoj slabo in hkrati neumnost), se bo kljub trenutnemu koncu epidemije smiselno opremiti z alternativo. V rubriki Nasveti lahko preberete, da kot spletna kamera brez težav služijo tudi pametni telefoni pa še brezžični so povrh. Z ustrezno programsko opremo postanejo kamera, ki jo programi za video konference »vidijo« kot vgrajeno v računalnik. Kak star telefon pa se danes doma valja prav vsakemu, mar ne? Le še stojalo potrebujemo. Predlagam kak gorillapod podjetja Joby.

Prav sistemi za video konference so v času karantene eksplodirali, enako tudi programi za oddaljeni dostop, zato smo jih tokrat vzeli pod lupo. Predvsem Zoom, ki ga je že pred leti razvil eden vodilnih pri pionirju Webexu (zdaj del Cisca), je danes sinonim za video konference. Njegov ustanovitelj Eric Yuan pravi, da eksplozija med »fizičnimi osebami« nikoli ni bila v načrtu in da zaradi neslutenega uspeha ter varnostnih težav, ki so temu sledile, nima časa uživati svojih osmih milijard dolarjev, kolikor je trenutna vrednost njegovega deleža v podjetju. Uspeh Zooma je po vsej verjetnosti posledica dejstva, da je bil to v ključnem trenutku program, ki je omogočal vizualno všečno hkratno komunikacijo z mnogo uporabniki (česar, denimo, veteran Skype še vedno ne zmore najbolje) in je bil za veliko večino uporabnikov zastonj.

Sam Zooma sicer ne uporabljam, ga pa moji otroci za šolanje od doma. Da Zoom v resnici ni popolnoma zastonj, sem zato izvedel šele takrat, ko mi je hčerka omenila, da »kontrolke«, ki jih pišejo na daljavo, vedno trajajo le 40 minut. Štirideset? Zakaj? Zato, ker je zastonjskost Zooma omejena na štirideset minut! Koliko pa stane neomejena različica? Borih 14 evrov na mesec! Ali ni žalostno, da se vsak učitelj samostojno odloča o tem, kako bo sestavil svojo video uro, in zaradi tega seveda varčuje pri svojem lastnem denarju? Ali ne bi bilo edino modro, da bi licence (za kateregakoli od videokonferenčnih programov) kupila in organizirala šola, še bolje, naše šolstvo? Je res vredno privarčevati teh 14 evrov na učitelja na mesec in zaradi tega učence priganjati? Pravzaprav – je sploh smiselno otroke šolati na kaotičen način? Do jeseni je vsekakor dovolj časa, da bi se to lahko spremenilo!

Resno upam, da bo naslednjič, ko bomo spet potrebovali video šolstvo, kaj bolje. Morda se bo šolstvo organiziralo in uporabljalo zastonjski Arnesov sistem VID. Ali pa morda Googlov Meet, ki se z zamudo trudi biti tak kot Zoom, le cenejši. Do 30. septembra je celo popolnoma zastonj in brez časovne omejitve. Za do sto udeležencev hkrati.

Septembrska romantika, prihajamo!

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki