Uvodnik: Hvala, Pat!
Integriranih vezij (»čipov«) primanjkuje, o tem čivkajo že vrabci na strehi. Vzrokov je veliko, rešitev pa malce manj. Ključen je, da je seveda zelo narobe, da najzmogljivejše različice izdelujejo le Tajvanci in Korejci. In ameriški Intel. Evropejci? Hm.
Pozornejši bralci se bodo spomnili, da sem na tem mestu zadnja dva meseca pisal o tem, kako Evropa v računalniškem svetu caplja za ZDA in kako so ameriška tehnološka podjetja veliko premočna. Tokrat bom obrnil ploščo – obstaja zelo pomembno računalniško področje, kjer so ZDA šibke, Evropa pa, no, še vedno caplja nekje zadaj. Govoril bom o tržišču integriranih vezij, teh monstrumov miniaturizacije, ki jim poljudni mediji pravijo kar »čipi«, »procesorji« ali kar »elektronika«.
Integrirana vezja so danes povsod. Vsi vemo, da so v računalnikih, osebnih, prenosnih, velikih, majhnih, super. Tudi v telefonih, urah, televizorjih, v beli tehniki. In avtomobilih in letalih, da o vesoljskih plovilih niti ne govorimo. Integrirana vezja so procesorji, pomnilniki, »shrambe« (pomnilnik flash), razni krmilniki, komunikacijski vmesniki, signalni procesorji in še kaj. Integrirana vezja so v resnici rezine silicija (veliko redkeje germanija), kjer je s posebno napredno in z zelo drago tehnologijo najedkano na tisoče, milijone, celo milijarde osnovnih elektronskih elementov, kot so tranzistorji in diode. In 80 odstotkov takih silicijevih izdelkov proizvajajo – v Aziji. Natančneje, v tajvanskem podjetju TSMC in korejskem Samsungu. Le 15 odstotkov proizvodnje odpade na ZDA in le 5 na Evropo. Glede na trenutno geopolitično stanje sveta taka koncentracija ene najpomembnejših »dobrin« sveta gotovo ni najboljša.
Intel je v resnici edino podjetje na svetu, ki je sposobno izdelati tudi najzmogljivejša integrirana vezja in to proizvodnjo v popolnosti namenja le – sebi.
Še posebej je to očitno zdaj, ko se soočamo s hudim pomanjkanjem »čipov« vseh vrst. Računalničarji smo to najbolj opazili zaradi pomanjkanja grafičnih kartic, vendar so težave mnogo širše. Prvih primanjkuje zaradi hudih želja po igrah med lockdowni in želja po zaslužkih pri rudarjenju kriptovalut, drugih zaradi napačnih odločitev kupcev v preteklosti in naravnih pojavov, kot so suše, poplave in običajnih – okvar, ki ustavljajo proizvodnjo. Proizvajalci avtomobilov so, denimo, v začetku epidemije covida 19 stavili na to, da bo prodaja avtomobilov upadla, v resnici pa se je izkazalo, da ljudem danes zaradi manj potovanj »ostaja« denarja in ga trošijo za, med drugim, avtomobile. Proizvajalci so pogodbe za proizvodnjo integriranih vezij takrat odpovedali, zdaj pa so proizvodne kapacitete na Tajvanu in v Koreji zasedene in ni mogoče dobiti terminov za proizvodnjo. Kar nekaj proizvajalcev avtomobilov je zaradi tega že delno in občasno ustavilo proizvodnjo, tudi slovenski Revoz.
Mar ni mogoče na hitro povečati proizvodnih zmogljivosti v TSMC in Samsungu? Žal ne, izgradnja novih tovarn zahteva leta in ogromno denarja. In, kot rečeno, zelo specializirano znanje in patente, ki jih v svetu nima prav veliko podjetij. Spomnim se pomembnega direktorja enega izmed pomembnih svetovnih podjetij, ki je nekoč na lasvegaškem sejmu Comdex neskromno spomnil, da je eno redkih podjetij na svetu, ki ima denar in znanje – Intel. Možaku je bilo ime Pat Gelsinger in je bil tehnični direktor podjetja Intel. Vmes je šel malce naokoli (med drugim je bil direktor podjetja VMWare), danes pa je nazaj in je postal glavni Intelov šef. In obljublja tektonske premike v podjetju, ki njegovo takratno izjavo nadgrajujejo v popoln preobrat podjetja. Preobrat, ki bi morebiti lahko rešil tudi zgoraj omenjeno neravnovesje na področju polprevodnikov. No, zares rešil le za ZDA, Evropa bo še vedno capljala zadaj, le da morda malce manj, če bo obveljala Patova.
Spomnimo – Intel je v resnici edino podjetje na svetu, ki je sposobno izdelati tudi najzmogljivejša integrirana vezja (pustimo zdaj težave, ki so jih imeli s tem zadnja leta) in to proizvodnjo v popolnosti namenja le – sebi. Množica »proizvajalcev«, ki v resnici nima svojih proizvodnih zmogljivosti, kot so Apple, AMD, nVidia, Qualcomm in še marsikdo, svoje izdelke izdeluje pri Tajvancih in Korejcih, Intel svojih tovarn v ta namen ne ponuja. Novi Intelov šef v svoji predstavitvi, ki jo je imel borih 40 dni po ustoličenju, obljublja spremembe. Zagotavlja, da bo podjetje svoje tovarne dalo na voljo vsem, ki bi jih zanimale. V predstavitvi je kot morebitno novo stranko zelo samozavestno omenil celo Apple, podjetje, ki se je z Intelom ravnokar razšlo in ki mu je že v svojih mobilnih začetkih zelo neposredno povedalo, da ne zna delati procesorjev. In se usmerilo v konstelacijo ARM.
Pat obljublja, da bo s svojo globoko denarnico izgradil kar nekaj tovarn, v ZDA in Evropi. Geopolitično stanje se bo s tem gotovo izboljšalo, zagotovo bodo tudi svetovna proizvodnja s tem nekaj večja. Težava je le v tem, da bo do takrat minilo kar nekaj let. Toda vseeno – hvala, Pat. Tudi za to, da boš nekaj tovarn izgradil v Evropi.
