Uroš Mesojedec: Ubijalska integracija

Uroš Mesojedec: Ubijalska integracija
Objavljeno: 2.11.2006 09:01 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Mnenja | Revija: Oktober 2006

Nedvomno je minuli mesec zaznamoval začetek širokopotezno zastavljene prodaje digitaliziranih filmov v spletnih trgovinah.

Že za prvo polovico leta napovedani pomembni oznanitvi podjetij Amazon in Apple sta se uresničili sredi septembra. Očitno je v ozadju potekal hud boj za naklonjenost filmskih studiev. Na videz je prvo bitko dobil Amazon, ki je pritegnil večino studiev, Applu pa je ostal le Disney, katerega največji posamezni lastnik je ravno Steve Jobs, soustanovitelj in po avanturi z NeXTom znova direktor Appla, ki je svoj uspešen izlet v svet računalniško ustvarjenih animiranih filmov, studio Pixar, priključil temu velikanu, sinonimu za otroško zabavo, ki pa ima poleg tega v lasti še nekaj zanimivih "znamk", denimo filmska studia Touchstone in Miramax, in zadnje čase tako uspešna tv hiša ABC (denimo "Gospodinje" in "Skrivnosti otok").

Apple je izdelovalec strojne opreme, vendar ve, da sama železnina brez ubijalske aplikacije ne pomeni ničesar. Apple II je imel VisiCalc, Macintoshi pa PageMaker in odtlej so Maci računalniki za ustvarjalne posameznike, zato so tako ljubi oblikovalcem in arhitektom, računovodje pa je hitro prevzel PC. Apple prav tako zelo dobro ve, da mora ubijalske aplikacije svojih platform ponuditi sam. Čakanje na rešitev Maca prek Aldusovega PageMakerja je bilo dovolj poučno. Zato tolikšne naložbe v programsko opremo: razvoj Mac OS X, nakup profesionalnega izdelka za video montažo Final Cut, razvoj skupka programov iLife in vzdrževanje vse prej kot poceni spletne trgovine z milijoni uporabnikov.

Kajti spletna trgovina kljub milijardi in pol prodanih skladb ne prinaša kaj dosti dobička, precej pomembnejša je kot pospeševalec prodaje iPodov in seveda kot vzvod, s katerim Apple drži v pesti glasbene založnike. Podobna zgodba se je ponovila tudi pri televizijskih oddajah. Sprva dokaj skromna ponudba, spet večinoma od Applovega zaveznika Disneyja, je danes silno bogata in pokriva pravzaprav vse, kar zanima povprečnega Američana.

Applovo pobudo pri prodaji digitalizirane glasbe so seveda v filmski industriji, ki prav tako ne najde pravega odgovora na izzive interneta, nadvse pozorno spremljali. Prave zamisli za razširitev ponudbe na video ni imel niti Jobs, ki je večkrat poudaril, da digitalizirane glasbe in filmov preprosto ni mogoče enačiti. Priljubljeno skladbo želiš slišati več stokrat, morda tisočkrat, film pa si boš ogledal le nekajkrat, da o sami fizični velikosti datotek niti ne govorimo. Letošnje leto pa je prineslo dva pomembna tehnološka preboja: širokopasovni dostop do interneta je dosegel kritično maso uporabnikov, tik pred durmi pa je še znatna pohitritev brezžičnega omreževanja.

Izkušnja s prodajo digitalizirane glasbe v iTunes je filmske studie naučila predvsem dveh lekcij: da je mogoče služiti denar s prodajo digitalizirane vsebine in da uspeh le-te lahko izniči vpliv vseh posrednikov, vendar s tem prenese preveč vpliva na prodajalca. Filmski studii že vrsto let bijejo bolj z operaterji kabelskih omrežij, izsilili so regionalno zaščito nosilcev DVD in nadvse škodljiv boj standardov njegovega naslednika ter se celo spuščajo v javne konflikte z distributerji in lastniki kinodvoran, skratka z vsemi posredniki pri prodaji njihovih vsebin končnemu potrošniku. Apple je navdušil glasbene založbe s tem, da je skozi trgovino iTunes ponudil odstranitev vseh posrednikov, celo fizičnih nosilcev, hkrati pa ni želel zadržati večine na ta način novo ustvarjenega dobička. Precej tega je tudi uresničil, čeprav sveže študije kažejo, da lastniki iPodov še najbolj navdušeno kupujejo dobre stare CDje. Ampak Applu je to malo mar, dokler se iPodi prodajajo kot vroče žemljice. Zato tudi noče slišati o dvigu cene posamezne skladbe. Ravno prodaja posameznih skladb po enotni ceni je poglavitni vzrok za rabo spletne trgovine. Tisti, ki želi celoten album, ga lahko po podobni ceni dobi v fizični obliki in zlahka sam digitalizira, brez zaščite.

Tako tudi prodaja videa, pa naj bo to tv oddaja ali film, znova ni nekaj, s čimer bi sam Apple koval večji dobiček; gre za vzvod, s katerim lahko podjetje doseže sanjsko "vertikalno integracijo", popoln nadzor "uporabniške izkušnje", od "produkcije" do "konzumacije" zabavnih vsebin. To je pravzaprav tudi skrivnost Applovega uspeha, ki ga ponavlja že trideset let, vendar iz različnih vzrokov na koncu vedno postane žrtev posnemovalcev. Tokrat se zdi zgodba nekoliko drugačna, saj je Jobs spletel mrežo, ki mu jo lahko zavida marsikdo. Njegov izlet v zabavljaško industrijo se ne bi mogel končati bolje, saj je postal največji posamezni lastnik Disneyja. Na videz trdoglavo vztrajanje pri Unixovem jedru z inovativnim grafičnim podsistemom se je končalo z Mac OS X, prehod z lastniške omrežne tehnologije AppleTalk na internetni protokol pa je prinesel še Bonjour, ključni element Applovega preboja v dnevno sobo.

Uporabniški vmesnik za "navadne" ljudi, začinjen z vrhunskim industrijskim oblikovanjem, je dejavnik, ki ločuje Applove izdelke od dokaj brezlične ponudbe drugih podjetij. Da, PCji so lahko sposobnejši, hitrejši, zmorejo več različnih nalog, poznajo več razširitev, več programske opreme, a kaj je to mar "sleherniku"? In ljudi, ki bi jih navdušenje nad tehnologijo še držalo prikovane ob neposlušni PC, je čedalje manj. Ko je bil Apple povsem na kolenih, je predstavil iMac. Ta je bil manj zmogljiv in dražji od primerljivih PCjev, vendar ga je uporabnik potegnil iz škatle, priključil, in že je lahko deskal po spletu in uporabljal druge storitve omrežja. Izdelek je bil nesluten uspeh, ki je ustoličil še vmesnik USB; to PCju verjetno še leta ne bi uspelo.

In to nas pripelje do iTV, še ne končanega, a z vsem pompom napovedanega izdelka za dokončen vstop Appla v dnevno sobo. iTV ne pozna posebnih gumbov ali nastavitev, preprosto ga povežemo in že deluje. Zaradi tehnologije Bonjour se brezžično poveže sam. Z Maci, seveda. In zakaj iTV ni na voljo že danes? Ker še ni sprejet standard 802.11n, ki bo ponudil zadostno pasovno širino za brezžični prenos filmov v "skoraj DVD" kakovosti na TV.

Apple zelo dobro ve, da mora ubijalske aplikacije svojih platform ponuditi sam.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki