Uničevalec podatkov

Brisanje podatkov na podatkovnih nosilcih (večinoma diskih) je sila preprosta stvar. V programu za upravljanje datotek izberemo mape in datoteke, ki se jih želimo znebiti, pritisnemo tipko delete in delo je opravljeno. Če smo zbrisali kaj za nas obremenjujočega, smo srečni, da tega ni več. Kakšna kolosalna zmota!

Večina operacijskih sistemov podatkov ob ukazu "izbriši" tega ne naredi, ker je časovno potratno, marveč le izbriše vpise na seznamu, ki kažejo na pravo mesto na disku, kjer se ti podatki dejansko hranijo. Ker v kazalu ni več vpisa, ki bi prepovedoval pisanje na tisto mesto, datotečni sistem prosto razpolaga s tem prostorom in po potrebi nove datoteke zapiše na mesto, kjer je bila prej datoteka, ki smo jo izbrisali. In dokler to mesto ni prepisano z novo vsebino, se s posebno, niti ne zelo zahtevno programsko opremo, da preprosto restavrirati izbrisane podatke ali obnoviti formatirane particije. Forenziki se seveda ne bi povsem strinjali s to poenostavitvijo. Resnici na ljubo lahko ti z zelo drago opremo, ki se po svojih sposobnostih že spogleduje z žanrom znanstvene fantastike, restavrirajo tudi podatke, ki so bili tudi večkrat prepisani. Trik je v nenatančnosti magnetne zapisovalne glave v diskih, ki ne zadenejo vedno "brazde", v katero naj bi pisali. Na mikroskopski ravni so odstopanja opazna dovolj, da se da razbrati ničle in enke, to pa je dovolj za forenzično obdelavo.

Zakup člankov