Trojna igra tudi v zraku

Objavljeno: 27.1.2009 | Avtor: Boris Horvat | Kategorija: Nove tehnologije | Revija: Januar 2009

Kabelski operater UPC, ki od jeseni ponuja trojček digitalnih telekomunikacijskih storitev (televizija - internet - telefon) v večini svojih kabelskih omrežij po Sloveniji, bo v začetku leta 2009 identično storitev začel ponujati tudi prek brezžičnih povezav. Storitev, ki bo imenovana kar Lastovka, bo namenjena predvsem uporabnikom zunaj urbanih naselij, ki nimajo dostopa niti do omrežja kabelske televizije niti do telefonskega omrežja, ali pa telefonsko omrežje ne omogoča širokopasovnega dostopa do interneta, kaj šele dostop do internetne televizije. V našem laboratoriju smo novo storitev preizkusili kot prvi.

Oddajni stolp na Krimu

Konvergenca telekomunikacijskih storitev je povzročila, da danes lahko vse osnovne storitve (telefon, internet, televizijo) dobimo v paketu pri enem ponudniku na enem priključku. Če smo nekoč za vsako storitev potrebovali svoj priključek, lahko danes na istem priključku dobimo vse tri storitve. Na eni strani lahko pri ponudniku interneta naročimo še telefon in televizijo, na drugi strani pa lahko pri kabelskem operaterju naročimo še internet in telefon. Tudi mobilni operaterji že nekaj časa lahko ponudijo trojček storitev, vendar niti internet niti televizija prek mobilnega telefona nista preveč priročna (da o ceni ne govorimo).

Kaj pa vsi tisti, ki nimajo niti telefonskega niti kabelskega (kaj šele optičnega) priključka? Za takšne ostanejo samo brezžične povezave. Nekateri satelitski ponudniki sicer ob televiziji ponujajo tudi internet, vendar so stroški opreme precej visoki, internet pa bolj počasen. Teoretično je možna tudi telefonija prek satelitske povezave, vendar zaradi zamude pri prenosu (televizijski sateliti so na višini 36.000 kilometrov) ni preveč praktična (komercialna satelitska telefonija sicer uporablja satelite na precej nižjih orbitah - le nekaj 100 kilometrov). Ostaja še brezžični internet WiFi, ki pa ni najprimernejši za telefonske ali televizijske storitve. No, in pa Wimax, ki je pri nas nekje na meji. Je in ga hkrati skorajda ni.

Oddajnika za signal s horizontalno in vertikalno polasrizacijo

"Brezžični kabel"

UPC oziroma Ljubljanski kabel, ki je od sredine leta 2007 del UPCja, je že leta 2005 začel oddajati digitalno televizijo prek oddajnika na Krvavcu in kasneje še prek oddajnika na Trdinovem vrhu, hkrati pa ponudil tudi digitalno televizijo v kabelskem omrežju. Sam UPC Telemach je digitalno televizijo začel ponujati šele septembra 2008 (in se ob tem preimenoval v UPC). Medtem ko na Krvavcu UPC še vedno ponuja poseben digitalni paket 66 televizijskih in 70 radijskih programov, pa bo na Krimu ponudil identični digitalni paket 100 televizijskih in 60 radijskih programov kot v kabelskem omrežju, skupaj z dvema televizijskima programa v visoki ločljivosti. Medtem ko digitalno televizijo s Krvavca sprejemamo z običajnim digitalnim satelitskim sprejemnikom (DVB-S), pa digitalno televizijo s Krima sprejemamo kar z običajnim digitalnim kabelskim sprejemnikom (DVB-C) ali pa na anteno priključimo televizor, ki ima vgrajen digitalni sprejemnik.

Kako deluje

Na oddajnem stolpu na Krimu sta nameščena dva posebna oddajnika, ki s signalom pokrivata vsak polovico Ljubljanske kotline. Naročnik sprejema signal z običajno satelitsko anteno (krožnik), ki jo namesti na balkon ali streho. Podobno kot pri satelitskem sprejemu ne sme biti med anteno in oddajnikom nobene ovire. Pri satelitskem sprejemu navadno ni težav, pri sprejemu s sosednjega hriba pa se lahko pojavi kakšna ovira, hiša ali vsaj drevo. To se je zgodilo tudi nam, ko smo testno anteno hoteli najprej namestiti na balkon, pa je bil vrh Krim zakrit s krošnjo visokega drevesa, tako da smo morali splezati na streho in anteno namestiti na dimnik.

Sprejemna antena MMDS in LNB

Sprejemna antena, parabolski reflektor, usmerja signal v gorišče antene, kjer je nameščen poseben LNB. Ta ni več enak kot LNB za satelitski sprejem (ali za sprejem Lastovke na Krvavcu), temveč gre za poseben sprejemno-oddajni LNB. Signal potem prek običajnega koaksialnega kabla pride do napajalne kretnice, ki prek koaksialnega kabla napaja LNB, ta pa seveda potrebuje energijo za oddajanje povratnega kanala proti Krimu. Od tam naprej je zgodba popolnoma enaka kot pri kabelskem omrežju. Koaksialni kabel se napelje do frekvenčne kretnice, ki razdeli signal na dva dela; nižje frekvence (5-65 MHz) se posredujejo do modema, na katerega se priključi telefon in internet, višje frekvence (80-1000 MHz) se posredujejo digitalnemu sprejemniku (ali neposredno televizorju, če ta že omogoča digitalni sprejem DVB-C). Modem je običajni kabelski modem (model Thomson THG540), ki ga UPC uporablja tudi v kabelskem omrežju, UPC pa za sprejem televizije ponuja tri različne digitalne sprejemnike Handan, ki jih tudi sicer ponuja na digitalnem kablu.

V praksi

Pokritost ljubljanske kotline s signalom MMDS s Krima

Najbolj zanimiv je model Handan CV-6000 DVR, ki ima vgrajen disk velikosti 160 MB za snemanje programov (o njem smo pisali v septembrski številki v članku Novo v omrežju UPC Telemach), za tokratni preizkus pa smo uporabili sprejemnik Handan CV-7000 HD (o katerem smo tudi že pisali v oktobrski številki v članku Visoka ločljivost na kablu). Namesto sprejemnika se v uredništvu sicer bolj ogrevamo za (nov) televizor, ki sprejema digitalne kanale in ima možnost vgradnje modula CAM za branje naročniških kartic za plačljive programe. Televizor pa mora razen dekoderja za MPEG-2 imeti tudi dekoder za MPEG-4 (programe v visoki ločljivosti).

UPC v televizijskih programih, ki jih posreduje prek Krima (ali prek digitalnega kabla), ohranja teletekst in zvočne kanale, EPG (elektronski programski vodič) pa posloveni, slovenskim analognim kanalom, ki EPG nimajo, pa ga ročno doda, kar je pohvalno. Žal pa v EPG posloveni v glavnem samo naslove tujih programov, medtem ko vsebino enostavno zbriše - če je že ne prevaja, bi jo lahko vsaj ohranil v originalnem jeziku. Pri sprejemnikih Handan smo že ugotavljali, da dekoder za teletekst ni najboljši (ne pozna šumnikov, išče neobstoječe strani, ne interpretira pravilno 25. vrstice), zdaj smo ugotovili še, da sprejemnik ne zna vključiti digitalnih podnapisov (DVB), čeprav ima tipko na daljincu za podnapise in čeprav so v signalu navzoči (to smo ugotovili, ko smo namesto sprejemnika Handan na anteno neposredno priključili televizor). Na drugi strani lahko pohvalimo to, da sprejemniki Handan poznajo slovenske črke v elektronskem programskem vodiču (ki jih testni televizor ni poznal).

Frekvenčna kretnica 100 Mhz (Tratec TRIS-210E)

Sklep

UPCjeva ponudba brezžičnega trojčka storitev razširja ponudbo trojčkov storitev v kabelskem omrežju in se je bodo najbolj razveselili tisti uporabniki, ki sploh nimajo možnosti za priključitev na kabelsko (ali telefonsko omrežje). Odločitev, da bo UPC za brezžični kabel uporabil enako opremo kot za digitalni kabel, je bila pravilna, saj bo poenostavila vzdrževanje celotnega sistema digitalnih storitev, naročniki pa bodo lahko po potrebi brez težav prehajali med enim in drugim načinom sprejema trojčka storitev. Ker so televizijski programi celo na istih mestih/kanalih, smo na primer sprejemnik Handan lahko brez problema preklapljali med antenskim priključkom in kabelskim priključkom. Ni še jasno, kakšne naročniške pakete bo ponujal UPC; marsikdo si bo verjetno zaželel samo telefon ali pa samo internet (ali pa tudi katerega od treh možnih "dvojčkov").

Upajmo, da bodo UPC in tudi drugi ponudniki kabelske televizije oziroma televizije MMDS (npr. KATV Nova Gorica) lahko postavili čim več oddajnikov za brezžični trojček storitev v tistih krajih Slovenije, kjer so še komunikacijske bele lise, in da bo storitev delovala (vsaj) tako dobro, kot je med našim preizkušanjem.

Shematska slika sprejema

DVB-T ali Tripple Air?

Ob prehodu na digitalno prizemno oddajanje televizije (DVB-T) v začetku leta 2011 bo UPCjeva brezžična televizija postala zanimiva alternativa sprejemu DVB-T (kjer bo takrat že dosegljiva). V začetku leta 2011 bo namreč vsaj 100.000 televizijskih naročnikov v Sloveniji, ki ne sprejemajo televizije prek kabelskega ali prek internetnega omrežja, ostalo brez televizije, če si ne bodo omislili posebnega digitalnega sprejemnika (ali televizorja, ki omogoča sprejem DVB-T s kodiranjem MPEG-4). Medtem ko bo prek dveh multipleksov digitalne televizije DVB-T možno brez naročnine sprejemati kakšnih ducat televizijskih in nobenega radijskega programa, bo UPC, ponudil osemkrat več televizijskih in še kopico radijskih programov za povrh. Seveda za naročnino. Resda za sprejem DVB-T ne bo potrebna zamenjava antene, ki smo jo do zdaj uporabljali za sprejem analogne televizije, vendar tudi namestitev krožnika na mesto stare antene na strehi ne bi smela biti problematična. Telefon in internet v paketu bosta le še dodatni bonus, posebej tam, kjer telefonsko omrežje ne omogoča (kakovostnega) širokopasovnega priklopa v internet.

Brezžična trojna igra

UPC je za svojo brezžično trojno igro uporabil tehnično rešitev AIR, ki jo razvija mariborsko podjetje Globtel d.o.o. (www.air-tv.net - stran je samo v angleščini!). Globtel je, po besedah na njihovi spletni strani, zasebno podjetje s sedežem v Evropski uniji, ki ima 13 let izkušenj s telekomunikacijami. Njihov glavni izdelek je brezžična telekomunikacijska storitev Wireless Triple-Play pod blagovno znamko AIR.

Globtel je ustanovil konec leta 2005 Aleš Železnik, malo preden je sredi leta 2006 več kot uspešno (glede na poslovne rezultate) prodal svoje podjetje AMIS belgijskemu podjetju AMISCO v lasti finančnih investitorjev KBC Private Equity iz Belgije in sklada Iris Capital iz Francije. Storitev AIR je sicer začel razvijati AMIS že leta 2003, leta 2005 je imel prvo predstavitev na CeBITu in spomladi leta 2006 je začel priključevati prve poskusne uporabnike v Mariboru (oddajnik na Meljskem hribu), za poleti 2006 pa je napovedal komercialno trženje storitev.

Vendar je junija 2006 prišlo do prodaje AMISa in ob tem je prejšnji lastnik iz AMISa razen poslovne zgradbe odnesel tudi storitev AIR ter njen razvoj nadaljeval v svojem podjetju Globtel. Sam AMIS trenutno ne predvideva, da bi tržil zdaj Globtelovo storitev AIR, jo pa na mariborskem območju od začetka leta 2008 menda trži podjetje AIRO d.o.o. , zaenkrat prek treh oddajnikov (Meljski hrib, Pohorje, Boč (www.ario.net). Globtel je rešitev AIR do zdaj predstavil na številnih telekomunikacijskih sejmih v tujini, testirali so jo menda že v Kanadi in Afriki, prodal pa jo je zaenkrat na Slovaškem in zdaj v Sloveniji.

Tehnično je storitev podobna drugim trojnim storitvam v tujini na podlagi brezžične tehnologije MMDS (Multichannel Multipoint Distribution Service - večtočkovni večkanalni prenosni sistem) za prenos televizijskega signala, le da Globtel za sprejem signala uporablja frekvenčno območje satelitske televizije (12 GHz) namesto običajnega frekvenčnega območja MMDS (2-3 GHz). Za sprejem se tako lahko uporabijo običajne poceni satelitske antene (parabole), ki imajo namesto sprejemnega LNB poseben prilagojeni sprejemno oddajni LNB (oddajni signal za povratni kanal je na frekvenci 5,5-5,7 GHz). Vsa preostala oprema je potem lahko enaka kot za "trojno igro" telekomunikacijskih storitev v kabelskem omrežju.

Matjaž Klančar

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki