Objavljeno: 27.3.2012 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2012

Trdnjava Pisarna

Trdnjava Pisarna

Najsi so bili razlogi tehnične ali politične narave, Apple ni želel podpreti flasha na i-napravah in kmalu je obupal še Adobe. A pokop flasha je šele začetek.

Vpliva i-naprav na prihodnost računalništva ni več mogoče zanikati. Čeprav jih je Microsoftov šef Ballmer (za računalništvo) daljnega leta 2007 še zasmehoval, so se v nekaj letih vzdignile kot najmogočnejša alternativa osebnemu računalništvu, kot sta nam ga dolga leta servirala Microsoft in Intel. Samo v enem letu je namreč Apple prodal več i-naprav kot prej osebnih računalnikov Macintosh v vseh 28 letih, kolikort jih poznamo!

Vendar pa so i-naprave, tako kot z Macintoshem predstavljeni grafični uporabniški vmesnik, šele znanilke korenitih sprememb, ki prihajajo. Te segajo globoko v številne pore osebnega računalništva. Čeprav se je vzpon obetal že dolga leta, je bil alternativnih naprav, ki so pravi "osebni" računalniki, naravnost silovit. Applu je uspelo združiti trende miniaturizacije strojne in programske opreme s silovito rastočo industrijo mobilnih komunikacij. Preseneča pa nas pravzaprav le vratolomnost preboja iPhona in za njim iPada. Kot omenjeno, i-napravi nosita s sabo še številne druge prvine računalništva prihodnosti.

To, kar nemara pri prvih napravah še ni bilo očitno, a se je po prihodu resne konkurence v obliki Androida izkazalo za ključno, je odvisnost od oblaka. Mobilnost in oblak se namreč prilegata drug drugemu kot roka in rokavica in prav nič čudnega ni, da je Apple nedavno postavil svoj iCloud v središče vseh dejavnosti prihodnosti. Resno sumim, da je prav razsvetljenje v obliki oblaka tisto, kar je Jobsa pripeljalo da izjave svojemu biografu v zvezi s prihajajočim Applovim iTV, a pustimo to za kakšno drugo mnenje.

Sodobne mobilne naprave kažejo tudi na nadvse pomembno vlogo, ki ga bodo v prihodnosti igrali varčni procesorji RISC, katerih prvak je ARM, ki mu je uspelo z zmagovito strategijo licenciranja svoje tehnologije vsem zainteresiranim izdelovalcem. Zgodil se je še en odklon od vsakdanjosti sveta "wintel" - sodobne mobilne naprave v glavnem krmilijo derivati unixa, kot sta na mikrojedru Mach in BSDjevski kodi zgrajeni iOS in Android kot nadgradnja Linuxa.

Skupaj z vzletom mobilnih naprav se tako spreminja tudi panorama sodobnega programja. Čedalje večji delež uporabnikov se obrača k aplikacijam za mobilne naprave, ki prihajajo iz, večinoma, zaupanja vrednih virov. Sistemi za mobilne naprave pa z različnimi dodatnimi varnostnimi mehanizmi zagotavljajo zdravila za najbolj akutne probleme osebnega računalništva, kot so zlonamerna koda, vodenje nadgradenj, počasna fragmentacija sistema in s tem upočasnjeno delovanje z daljšim časom uporabe in navsezadnje tudi odprava neposrednega dostopa do datotečnega sistema, ki je še vedno vir nerazumevanja in napačne rabe računalnikov pri številnih manj veščih uporabnikih. Vse to se, res, seli tudi v tradicionalne osebne računalnike, vendar je jasno, da je konica sprememb v mobilnih odjemalcih.

A vpliva i-naprav in na njihovem zgledu vzniklih drugih mobilnih odjemalcev nikakor ne gre podcenjevati, spremembe pa so lahko tudi v vratolomni hitrosti vajenem računalništvu bliskovite. Tako je te dni zaokrožilo po spletu modrovanje o največji napaki, ki jo je zagrešil Microsoft glede na Apple, ki ga je vmes prehitel po vseh merilnikih poslovnega sveta. Največja napaka ni niti zanemarjanje i-naprav, niti pozen vstop v svet vmesnikov na dotik in poenostavljenega programja. Microsoft je zagrešil največjo napako s tem, da ni omogočil uporabe svojega paradnega konja na najširšem spektru naprav in sistemov. Ne gre za Okna, gre za Pisarno. Če so pravilno predvideli vzlet grafičnega vmesnika in Mac že od začetka spremljajo z lastno Pisarno, pa so i-naprave in Androidi ostali brez nje. Microsoft bi nedvomno lahko zaslužil težke milijone, če bi po znosni ceni prodajal mobilne različice svoje Pisarne. A to ni največji problem.

Pisarna je bila še nedavno sinonim za produktivno programje. Ljudje preprosto niso bili pripravljeni sprejeti sistema, kjer bi morali shajati brez njim ljube Pisarne. Toda prišle so i-naprave, ki ne le podpirajo Adobov flash, ki je bil s tem obsojen na (ne le mobilno) smrt, tam bomo zaman iskali tudi Microsoftovega paradnega konja. In na stotine milijonov ljudi se je navadilo, da je mogoče vsak dan shajati z računalnikom, tudi če nima Microsoftove Pisarne. In enako se dogaja naslednjim stotinam uporabnikov, ki so posvojili Android. Alternativnega pisarniškega programja je na voljo na tone, Microsoftove Pisarne pa ne. Šele pred dnevi so se zganili z različico beležke One Note tudi za Androide, a vprašanje je, ali tak program v oblici o oblakih ozaveščenih nadomestkov sploh še kdo potrebuje.

Tako ne čudi, da bo poglavitna oglaševana prednost prihajajočih tablic s sistemom Okna 8 prav navzočnost domorodne Pisarne za vmesnik Metro. A bojim se, da je vse skupaj prepozno. Pisarne, s častno izjemo Excela, nisem nikoli preveč maral in se mi zdi s programerskega in uporabniškega stališča grozljivo napisana, še posebej, če kdaj pogledamo, kakšne zapise datotek prebavlja. Veter sprememb bo, upam, odplaknil tudi njo, morda pa Redmondu prej uspe ustvariti nekaj uporabe vrednega tudi za naprave prihodnosti. Vsekakor na prevlado Oken ne morejo več računati.

Microsoft je zagrešil največjo napako s tem, da ni omogočil uporabe svojega paradnega konja na najširšem spektru naprav in sistemov.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Android vam bo povedal, ali vam policija prisluškuje

    Čedalje popularnejši način prisluškovanja in prestrezanja podatkov z mobilnih telefonov je uporaba lažnih baznih postaj (IMSI catcher), ki jih imajo organi pregona v nekaterih državah, lahko pa tudi drugi akterji. Na takšno napravo se povežejo vsi telefoni v okolici, saj njen signal preglasi legitimne bazne postaje, upravljavec pa potem zlahka prestreza komunikacijo. Uporabnik tega početja praktično ne more zaznati.

    Objavljeno: 1.7.2025 07:00
  • Tisoče severnokorejskih uslužbencev prikrito na daljavo delalo v ameriških podjetjih

    Ameriško pravosodno ministrstvo je vložilo obtožnice zoper devet ljudi, ki so skrbeli za prikrito zaposlovanje računalnikarjev iz Severne Koreje za delo na daljavo v ameriških podjetjih. En Američan, šest Kitajcev in dva Tajvanca so obtoženi prevare, pranja denarja, kraje identitete, nepooblaščenega dostopa v računalniški sistem in kršenja mednarodnih sankcij.

    Objavljeno: 2.7.2025 07:00
  • Naprava, ki z laserji uničuje komarje

    Čeprav še nimamo letečih avtomobilov ali robotov strežnikov, lahko zdaj naročimo nekaj, o čemer smo od nekdaj sanjali - lasersko napravo, ki zazna in ubije komarja v nekaj milisekundah.

    Objavljeno: 3.7.2025 11:00
  • Podjetja nočejo Copilota, ker zaposleni raje uporabljajo ChatGPT

    Microsoft kljub velikim naporom (beri: finančnemu vložku) podjetjem težko proda storitve umetne inteligence Copilot.

    Objavljeno: 27.6.2025 09:00
  • Kitajski prenosniki so dve leti za zahodnimi

    Čeprav se Kitajci močno trudijo in izdatno investirajo v domači razvoj in proizvodnjo čipov, so še vedno vsaj dve generaciji za zahodnimi izdelki. To izkazuje tudi najnovejši Huaweijev prenosnik MateBook Fold Ultimate, ki poganja lastni HarmonyOS in ima same kitajske komponente. A te v primerjavi z zahodnimi zaostajajo.

    Objavljeno: 25.6.2025 07:00
  • Pametna očala s samodejnim ostrenjem bi lahko nadomestila bifokalna stekla

    Finsko podjetje IXI razvija inovativna očala z lečami, ki se samodejno ostrijo glede na pogled uporabnika. 

    Objavljeno: 23.6.2025 10:00 | Teme: pametna očala
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji