Teža zgodovine

Združljivost za nazaj je postala mantra izdelovalcev strojne in programske opreme tam nekje okoli prvega računalnika IBM PC in operacijskega sistema MS DOS. Povzročila je nesluteno eksplozijo osebnega računalništva, danes pa se kaže kot cokla, ki jo bo enostavno nujno preskočiti.

Osebno računalništvo se je po nekaj začetnih letih kaosa (Altair, Apple II, Spectrum, Commodore C64 ...) kmalu ustalilo in utemeljilo na združljivosti za vsako ceno. Kdorkoli je poskušal predstaviti osebni računalnik, ki ni bil združljiv z IBM PC in/ali Microsoftovim operacijskim sistemom DOS/Windows, je pogorel. Zato, ker so ljudje pač vedno kupovali programsko in strojno opremo, ki je bila prilagojena za dupol, ki smo ga kasneje poimenovali Wintel. Edini, ki si je že od vsega začetka drznil odstopati, je Apple, pa še ta je na koncu moral priznati, da je bila izbira procesorjev PowerPC napačna, in se je preselil k Intelu. Intel enostavno dela daleč najboljše procesorje in pika (AMD pa umetno pušča pri življenju, da ima lažje delo s protimonopolnimi strukturami).

Zakup člankov