Test Apple Macbook Air (M1) - Novo poglavje

Objavljeno: 24.11.2020 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Prenosni računalniki | Revija: December 2020

Apple je letos z napovedanim prehodom s procesorjev arhitekture x86 na ARM dvignil ogromno prahu. Nekoliko presenetljivo smo tak prenosnik že dobili na preizkus – Applov novi MacBook Air. Baterija, zmogljivosti, meritve, grafikoni, preberite!

Applov prehod predstavlja enega večjih premikov v računalništvu zadnjih let. Že ob napovedi so obljubljali, da bodo ti procesorji ponudili več zmogljivosti ob enaki in celo manjši porabi energije od aktualnih procesorjev x86, torej Intelovih in AMD. To razmerje je sicer že dolgoletna prednost procesorjev ARM, zaradi česar so v množični rabi tako v telefonih kot drugih enostavnejših napravah (pametnih urah, televizorjih itd.).

Intel se je pred leti sicer trudil tudi z varčnejšimi procesorji (v preteklosti smo srečali tudi kak telefon s takim procesorjem serije Atom), a se po porabi energije (bolje rečeno razmerju med porabo in zmogljivostjo) enostavno niso mogli kosati s procesorji arhitekture ARM. Zaradi večje porabe energije je izdatnejše tudi segrevanje, kar je dodatna omejitev pri uporabi v majhnih napravah. Obstajajo tudi poskusi v drugi smeri, torej procesorji ARM, ki naj bi bili zmogljivejši in nekako kos modelom x86 pri zahtevnih nalogah, denimo na strežnikih in v delovnih postajah. Ti so doslej imeli obratno težavo – premalo zmogljivosti in preslabo programsko podporo.

Ravno ta podpora je v resnici tista največja ovira, zaradi katere doslej še nismo dočakali resnejšega poskusa s procesorji ARM na osebnih računalnikih. Microsoft se je tu že trudil in svoje operacijske sisteme prilagajal tej arhitekturi, tudi prenosnike s takimi procesorji (in prilagojenimi Okni) smo že srečali. A programi, napisani za procesorje x86, pač zahtevajo večje prilagoditve, če jih želimo poganjati na procesorjih z drugačno arhitekturo. Začarani krog ja tako sklenjen – premalo zanimanja razvijalcev aplikacij, kar vodi v manjše zanimanje uporabnikov, to pa v manjše zanimanje proizvajalcev opreme.

Think different!

Apple je tu v zanimivem položaju, saj imajo pri razvoju lastnih procesorjev ARM veliko izkušenj. Hkrati imajo resno finančno zaledje, v rokah tesno držijo ekosistema MacOS na računalnikih in iOS na telefonih (ter njegovo tablično izpeljanko iPadOS). Njihovi operacijski sistemi naj bi imeli kar nekaj skupnih osnov (ne nazadnje vsi izvirajo iz Unixa), tako je preplet funkcionalnosti lažji – novi MacOS lahko poganja tudi aplikacije, narejene za iOS in iPadOS.

Občudovanja vredno je dejstvo, da je Apple te zmogljivosti vgradil v izredno tanek in tih prenosnik brez aktivnega hlajenja.

Enostavno povedano, Apple lahko naredi lasten procesor (česar Microsoft ne more), priredi delovanje operacijskih sistemov (kar je Microsoft že storil), na njih pa ponudi goro aplikacij, ki že obstajajo za iOS. Zadnje je sicer že storil Google s sistemom ChromeOS in z aplikacijami Android, a gre za zdaj še za razmeroma nišni poskus, s katerim se tudi Google ne ukvarja pretirano. Apple pa lahko ponudi pravo kombinacijo strojne in programske opreme, hkrati pa izkoristi svoj vpliv med programerji, ne nazadnje pa tudi med uporabniki.

Deluje!

Če sodimo po prvem vtisu, jim je to več kot uspelo. Preizkusili smo novi MacBook Air, izredno tanek prenosnik s 13,3-palčnim zaslonom, ki uporablja Applov procesor ARM za osebne računalnike, imenovan preprosto M1. Ta ima osem jeder – kot pri telefonih so štiri hitra in štiri počasnejša, varčnejša. Preizkušeni model je imel 8 GB pomnilnika, na voljo bodo tudi sestave s 16 GB (vendar ne več), pogon SSD ponudi 256 GB prostora, omislimo si lahko tudi takega z 512 GB. Pomnilnik in grafična jedra so tesno integrirani v vezje, katerega del je tudi procesor (SoC).

Prvi vtis je skrajno dolgočasen, to je pač Applov računalnik, tak kot vsi pred njim. Lep, tanek, eleganten, izredno kakovostno in natančno izdelan. Vendar izredno hiter ter odziven, tako pri delu s samim sistemom kot pri odpiranju in uporabi programov.

V uvodu smo omenili, da potrebujejo novi procesorji programe, napisane posebej za njih. Applovi programi, ki so že nameščeni, so seveda vsi taki. Na voljo so pisarniška zbirka (programi Pages, Numbers, Keynote), odjemalec za pošto, brskalnik Safari, tržnica App Store. Na spletu je na voljo tudi nekaj že pripravljenih programov drugih razvijalcev – denimo Chrome ali program za pretvorbo videa Handbrake. Najdejo se pa tudi programi, ki jih ne moremo zagnati. To je bil v našem primeru Boot Camp, program, s katerim lahko ob MacOS namestimo tudi Microsoft Windows. Ob poskusu zagona pove, da ne deluje na računalnikih s procesorjem ARM, in nas napoti na spletno stran, kjer je to podrobneje opisano. Še kar logično.

A ta primer je res redkost. Apple je namreč vgradil paket, imenovan Rosetta 2, ki prevaja programe, napisane za procesorje x86. Deluje torej kot emulator, ki ukaze za procesorje x86 prevede v ukaze za procesorje ARM. Prevod se kaže kot krajši zamik ob zagonu programa, ki redko traja več kot dvajset sekund. A se program med »prevodom« v resnici hkrati že izvaja, zato v praksi tega ne opazimo. Če ne drugega, ima vsak novonameščeni program tudi kako potrditveno okno ali prijavo, ki čaka uporabnika, Rosetta 2 pa v ozadju nadaljuje delo. Tako namestimo programe, ki še niso pripravljeni na Applov procesor M1, kar so v tem trenutku praktično vsi tisti, ki so sad zunanjih razvijalskih podjetij. Med odmevnejšimi sta Microsoftova zbirka Office in programi podjetja Adobe – Photoshop, Illustrator, Premiere itd. Nič od tega za armovske mace še ni prirejeno, vendar bo po zagotovilih kmalu.

Preizkusili smo kar nekaj programov in moramo priznati, da praktično nismo našli takega, ki ne bi deloval. Na spletu so sicer tudi zapisi o takih, a, kot rečeno, mi jih nismo srečali. Med drugimi smo preizkusili brskalnika Chrome (pri namestitvi lahko še vedno izberemo različico, namenjeno MacOS na Intelovih procesorjih) in Firefox, Microsoftovo pisarniško zbirko Office, igričarska Steam in Epic (vključno z igrami), program Handbrake za pretvorbo videa (tudi ta je v beta različici že na voljo za nove procesorje).

Še največ upočasnitev smo opazili pri igričarskem Epic Launcherju, konkurenčni Steam je deloval občutno bolje. Delovale so tudi igre in prenosnik se kljub omenjenemu prevajanju (sodeč po preizkusih pobere okoli 20 odstotkov hitrosti) obnese občutno bolje, kot bi pričakovali glede na uporabo integrirane grafične »kartice«. Pri igrah smo namreč dosegali več slik na sekundo, kot smo vajeni pri Intelovih integriranih grafičnih rešitvah. Grafično nezahtevne igre se odrežejo odlično. Preizkusili smo tudi Fortnite, ki deluje, a zaradi Applovega spora z Epic Games ne tudi trenutno aktualna sezona (kar pomeni, da igre na Applovih napravah v praksi ni). Grafično zahtevni, t. i. naslovi Triple A, so na MacOS sicer bolj redki, a tudi ti bodo delovali – seveda pri nižjih ločljivostih in manj podrobnostih, a vseeno presenetljivo dobro za pasivno hlajen ultratanek prenosnik.

Pa je tudi hiter?

Preizkusi zmogljivosti so pri Applovih napravah od nekdaj manj razširjeni kot na računalnikih z Windows, težavna je sploh primerjava teh dveh sistemov. Zaradi drugačnih programskih zasnov je programov, ki bi pokazali neko praktično uporabo, kot je PCMark na Windows, malo. Obstajajo seveda sintetični preizkusi hitrosti, a ti večinoma pokažejo le golo računsko moč procesorja, ne pa skupne hitrosti in odzivnosti sistema v celoti.

Vseeno smo preizkusili tri take programe – GeekBench, preizkus upodabljanja/renderiranja Cinebench (različica R23) in kodiranje videa iz 4K v FullHD s programom Handbrake. Vsi rezultati so zbrani v grafikonih. Primerjali smo tako različice, ki so na voljo za procesorje ARM, kot tiste za procesorje x86 v kombinaciji z Rosetta 2. Izkaže se, da je Applu s tem procesorjem res uspelo.

Enostavno povedano, to je najboljši lahek prenosnik, kar smo jih kdaj preizkusili.

Pri preizkusih le enega jedra se Applov procesor mirno kosa z najboljšim, kar premoreta Intel in AMD na področju navadnih namiznih procesorjev. Tadva sicer pridobita prednost pri preizkusu z več jedri, a tudi tu se Apple odlično drži. V tabelo smo vključili nekoliko starejši šestjedrni Ryzen 5 1600, ki je bil do nedavnega zaradi odličnega razmerja med hitrostjo in ceno med najpopularnejšimi namiznimi procesorji. Dodali smo mu še Ryzen 9 5950X, popolnoma nov procesor najvišjega razreda – v času pisanja bi zanj odšteli 1.044 evrov. Preizkusili smo tudi, kakšna je razlika, če je prenosnik priklopljen na napajanje ali ne – tu je razlika pri preizkusu Cinebench največ 5 odstotkov, kar je po našem mnenju zelo malo.

In varčen!

Občudovanja vredno je dejstvo, da je Apple te zmogljivosti vgradil v izredno tanek in tih prenosnik brez aktivnega hlajenja. Povrh vsega pa je to z naskokom najvzdržljivejši prenosnik, kar smo jih kadarkoli imeli na preizkusu. Ob navadnem delu, torej brskanju po spletu, nameščanju prej omenjenih programov, pisanju tega članka, v ozadju pa poslušanja glasbe z Youtuba, vse skupaj ob vklopljeni osvetlitvi tipkovnice in uporabi brezžičnega vmesnika, ta prenosnik zdrži nekje od 20 do 24 ur uporabe. Torej tri delovne dni po osem ur. Mimogrede, verjetno je odveč omeniti, da se prenosnik ob odprtju »prižge« trenutno. Kot da bi bil stalno vklopljen. Kot telefon, skratka.

Preverili smo tudi vzdržljivost ob izvajanju zahtevnih programov – zgoraj opisanih preizkusih zmogljivosti. Z njimi bi, preračunano, prenosnik zdržal nekje med 5 in 8 urami dela. Večina prenosnikov bi takega dela zdržala uro, mogoče uro in pol. Prek noči smo preizkusili tudi, koliko časa bi zdržal ob ogledu Youtube videa – zaslon smo nastavili na 50 odstotkov moči, prenosnik pa je prek brezžične povezave prikazoval celozaslonski video. Po devetih urah je pri tem porabil 50 odstotkov baterije – zmogel bi torej 18 ur take uporabe!

Enostavno povedano, to je najboljši lahek prenosnik, kar smo jih kdaj preizkusili. Seveda mu, kot smo pri Applu vajeni, manjkajo razširitveni vmesniki – na voljo sta le dva USB-C (s podporo Thunderbolt), prek katerih prenosnik tudi napajamo, in izhod 3,5 mm za slušalke. In seveda nima ravno največjega diskovnega pogona. Ampak razmerje med hitrostjo delovanja, noro vzdržljivostjo akumulatorja, izredno kakovostno izdelavo, majhno težo in tankim ohišjem je izredno. Ob tem se nam tudi cena ne zdi pretirana – pri nas velja 1.189 evrov, kar je 100 evrov manj kot njegov predhodnik z Intelovim vstopnim procesorjem i3 (ta je v tem trenutku v akciji).

Apple MacBook Air 2020

prenosnik s procesorjem ARM

Prodaja: www.epl.si

Cena: 1.189 EUR (8 GB pomnilnika, 256 GB SSD)

Za: Vzdržljivost akumulatorja, zmogljivost, velikost in teža, kakovost izdelave.

Proti: Malo vmesnikov.

Tabela 1 [PDF]
Tabela 2 [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki