Telemachova pot k monopolu

Objavljeno: 29.1.2008 18:38 | Avtor: Matej Šmid | Kategorija: Preizkusi | Revija: Januar 2008

Kabelski operater UPC Telemach je s potrpežljivo taktiko vztrajnega nakupovanja konkurenčnih operaterjev v nekaj letih dosegel strateški cilj svojih ameriških lastnikov. Postal je prevladujoči ponudnik tako na trgu kabelske televizije kot tudi na trgu kabelskega dostopa do interneta, saj na obeh področjih obvladuje že več kot 50 % trga. Agencija za pošto in elektronske komunikacije in Urad za varstvo konkurence sta njegovo politiko majhnih korakov samo nemo opazovala, kljub svarilom javnosti o nastajanju koncentracije oziroma o ustvarjanju pogojev za morebitne zlorabe prevladujočega položaja.

Zgodovina kabelskih omrežij v Sloveniji sega v konec osemdesetih let, ko so se v večjih mestih organizirale prve zadruge za izgradnjo omrežij CATV, ki niso bile komercialno usmerjene, temveč je bil poglavitni namen popestriti takrat skromno izbiro televizijskih programov, ki jih je bilo možno sprejemati prek zemeljskih distribucijskih sistemov. Združenje kabelskih operaterjev Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1993 na Ptuju in je obsegalo že 45 kabelskih operaterjev po Sloveniji. Konec leta 2000 je bilo operaterjev že 80, z okrog 220.000 kabelskimi priključki. Današnje stanje je 60 kabelskih operaterjev z nekaj več kot 300 tisoč naročniki kabelske televizije in 80 tisoč uporabniki interneta. Čeprav so nekateri operaterji še danes organizirani kot zavodi (prej zadruge) ali celo društva, se je večina že privatizirala in oblikovala v podjetja oziroma delniške družbe.

Zgodovina Telemacha

Telekomunikacijsko družbo Telemach je oktobra 1999 ustanovilo podjetje BTC d.d. (Blagovno transportni center) skupaj z nekaterimi drugimi slovenskimi podjetji (Gorenje Trgovina, Slovenske železnice itd.). Že leta 2000 se je družba začela širiti z nakupi konkurenčnih podjetij. Prvi je bil nakup takrat največjega kabelskega operaterja v Ljubljani, podjetja Meglič Telekom iz Črnuč, za katero je Telemach plačal 23 milijonov nemških mark (11,75 milijona evrov). Po mnenju poznavalcev je bila cena vsaj trikrat previsoka. Slišali so se tudi očitki, da je Meglič prodal kabelsko omrežje, ki je bilo v lasti uporabnikov, saj so ti plačali njegovo izgradnjo. Leta 2000 je Telemach kupil še dva kabelska operaterja iz Ljubljane, Kanal 8 iz Fužin in S.T.I. Telekom. Nakupi so se pokazali v negativnih bilancah Telemacha, zaradi česar je bilo treba večkrat dokapitalizirati podjetje. Ameriški investicijski sklad Emerging Market Partnership (EMP) in Gorenje Trgovina sta izvedla dokapitalizacijo, tako da so konec leta 2000 največji lastniki postali Emerging Market Partnership s 50,25 %, BTC s 15,39 %, Gorenje Trgovina in EON s po 9,28 % in Slovenske železnice s 7,87 %. Telemach je leto 2000 končal z 1,2 milijarde tolarjev izgube, medtem ko je ob izdatni dokapitalizacijah v skupni višini 4 milijarde tolarjev oziroma sanaciji leta 2001 izkazal že 200 milijonov tolarjev dobička. Tudi v naslednjih letih je Telemach izdatno kupoval konkurenčne kabelske operaterje, skupaj jih je prevzel 28, tako da je leto 2004 pred prodajo novemu lastniku končal z 28 % tržnim deležem.

10. februarja 2005 je Telemach prešel iz večinskega lastništva ameriškega investicijskega sklada v Emerging Market Partnership (EMP) v roke ameriške multinacionalke United Global Com (UGC), ki se v Evropi ukvarja predvsem s kabelskimi omrežji in je bila že takrat največji ponudnik "trojčka" storitev v Evropi pod imenom UPC (United Pan-European Communication). Takrat so svoje deleže prodali tudi BTC, Gorenje Trgovina, Slovenske železnice in družina Meglič in skupaj iztržili 71 milijonov evrov. Ob nekaj več kot 100 tisoč uporabnikih je to pomenilo ceno približno 650 evrov za uporabnika.

Zgodovina UPC Telemach

Družba UPC Telemach je bila ustanovljena 26. januarja 2005 pod imenom Kobača d.o.o. (prleško: "zabojnik za prevoz živine"). 1. julija 2005 je družba Kobača d.o.o. pripojila družbo Telemach d.o.o. in prevzela njeno ime. Veliki met je UPC Telemachu uspel letos, ko je kupil dva največja in najbolj profitna kabelska operaterja, KRS Rotovž iz Maribora in Ljubljanski kabel iz Ljubljane. Družba UPC Telemach trenutno zagotavlja kabelsko televizijo 152 tisoč uporabnikom, dostop do interneta 43 tisoč uporabnikom in storitve govorne telefonije (ki so jo ponudili 1. marca 2007 v sodelovanju s podjetjem In.Life d.o.o.) 6 tisoč uporabnikom. Zaradi neprestane rasti družba UPC Telemach posluje z izgubo. Leta 2006 je bila ta skoraj 3 milijone evrov ob prometu 22 milijonov evrov. Z zadnjima dvema nakupoma je UPC Telemach precej presegel prag 40 %, tako pri ponudbi kabelske televizije kot pri ponudbi kabelskega dostopa do interneta, kar ga po definiciji Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK) uvršča med operaterje s prevladujočim položajem. Skupno je UPC Telemach s svojim predhodnikom Telemachom prevzel 30 kabelskih operaterjev, katerih večino je integriral v podjetje, nekaj pa jih še posluje pod svojimi imeni. Edini večji operater, ki je še ostal zunaj UPC Telemach, je KRS Tabor iz Maribora; če UPC Telemach prevzame tudi tega, bo obvladoval dve tretjini trga kabelske televizije v Sloveniji.

UPC Telemach in internet

V kabelskih omrežjih UPC Telemach ponujajo dostop do interneta tudi nekateri drugi ponudniki. Pred tremi leti jih je bilo sedem, danes so samo še trije (Arnes, AMIS, Tuš Telekom), vendar imajo pri tem vedno več težav, saj jih UPC Telemach izriva iz svojega omrežja in stiska s cenami. Že v letnem poročilu internetnega ponudnika Perftech za leto 2005 smo lahko prebrali: "Kabelski operater Telemach preostale ponudnike interneta še nadalje počasi izloča iz svojih omrežij in zavira vstop alternativnih ponudnikov v novo pridobljena kabelska omrežja". Perftech je v začetku leta 2007 svoje uporabnike interneta prek telefonskega omrežja prodal Telekomu, medtem ko so uporabniki interneta prek kabelskega omrežja večinoma prešli na UPC Telemach. Podobne izkušnje ima tudi AMIS, ki pravi: "Žal moramo potrditi, da se s Telemachom vse teže dogovarjamo glede cenovne politike," in "Telemach na naše pozive po znižanju cen ne odgovarja. Iz tega razloga se osredotočamo na ponudbo prek lastne ADSL 2+ infrastrukture." Pri Tuš Telekomu pravijo le, da: "Kabelske operaterje jemljemo kot resno konkurenco, ki nas spodbujajo, da svojim uporabnikom ponujamo inovativne in napredne rešitve, vendarle pa naše storitve temeljijo na drugem tipu tehnologije, s katero pokrivamo vse prebivalstvo v Sloveniji in tako nismo odvisni od geografsko omejenih kabelskih omrežij." Značilno je, da Telemach npr. ARNESovim uporabnikom za uporabo omrežja zaračuna enako ceno kakor svojim uporabnikom za uporabo omrežja in interneta skupaj (kar je klasična tehnika cenovnih škarij za izrivanje nadležnih gostov).

Telemach in varstvo konkurence

Prvih nakupov konkurenčnih operaterjev leta 2000 Telemach ni prijavljal Uradu za varstvo konkurence (UVK). Za vse nadaljnje nakupe v letih 2001-2004, ko je Telemach kupil 15 operaterjev po vsej Sloveniji, pa je že iskal soglasje pri UVK zaradi nevarnosti koncentracije. UVK je za vse omenjene koncentracije izdal pogojno soglasje, pri čemer je bil pogoj, da Telemach ne sme omejevati dostopa do omrežja drugim ponudnikom. UVK pa je za zadnja dva nakupa (KRS Rotovž in Ljubljanski kabel) soglašal brez dodatnih pogojev, češ da zaradi zlivanja tehnologij (televizijo lahko danes ponekod dobimo tudi prek internetnih priključkov) ni več nevarnosti koncentracije. Ta razlog je vprašljiv, saj pri kabelskem omrežju in telefonskem omrežju zaenkrat še ne moremo govoriti o enotnem trgu. Zamenljivost storitev je zaenkrat dosegljiva le še peščici uporabnikov, poleg tega še vedno ni enotnega kabelskega omrežja po vsej Sloveniji, tako kot imamo eno samo telefonsko omrežje. Da so nekateri kabelski operaterji v resnici monopolisti na svojem geografskem področju in to lahko s pridom izkoriščajo, je razvidno iz njihovih bilanc, saj so bistveno bolj dobičkonosni (od 10 % do 25 %) kakor drugi telekomunikacijski operaterji, ki se morajo spopadati s konkurenco in katerih dobički le težko dosegajo 10 % njihovega prometa.

Širokopasovni dostop - enotni trg?

Vse oblike širokopasovnega dostopa do interneta Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) obravnava v "istem košu", pa naj gre za dostop prek kabelskih omrežij, za dostop prek telefonskega omrežja ali za dostop prek optičnih priključkov. Z zlivanjem tehnologij, ko bodo trojčki storitev (telefon, internet, televizija) mogoči na poljubni tehnologiji, bo to seveda smiselno. Zaenkrat, ko kabelska omrežja še niso med seboj povezana in trojček storitev ponujajo le na izbranih lokacijah, ko razvezava lokalne zanke še ni mogoča na celotnem telefonskem omrežju in ko so optični priključki (FTTH) še razmeroma redki, ne moremo govoriti o popolni svobodi izbire potrošnikov, torej tudi ne o enotnem trgu telekomunikacijskih storitev.

Telemachovi (znani) nakupi

2000

Meglič Telekom d.o.o., Črnuče

S.T.I. Telekom d.o.o., Ljubljana

Kanal 8 d.o.o., Ljubljana-Fužine

2001

Telmont d.o.o., Koper

Sistel d.o.o., Ljubljana

Link d.o.o., Nova Gorica

Astra Telekom d.o.o., Žirovnica

Eltrade d.o.o., Ljubljana

2002

Tele-TV d.o.o., Kranj

KRS Vir, Dob, Domžale

2003

KRS Pivka d.o.o., Pivka

KRS Velenje d.d., Velenje

Panda Tržič d.o.o., Tržič

BOMA d.o.o., Novo Mesto

R KANAL d.o.o., Ribnica

Signal d.o.o., Novo mesto

KKS Preddvor, Preddvor

2005

CATV Murska Sobota d.d.

2007

KRS Rotovž, Maribor

Ljubljanski kabel d.d.

Internet prek kabelskega ali telefonskega omrežja

Rešitev dileme, ali je bolje imeti dostop do trojčka storitev (telefonija, internet, televizija) prek kabelskih omrežij ali prek razvezane zanke telefonskega omrežja, je optični priključek. Vprašanje je le, kdo ga bo prej ponudil, ali lastnik kabelskega omrežja ali lastnik telefonskega omrežja (ali pa nekdo tretji). Trenutno ima vsaka vrsta dostopa določene prednosti in slabosti.

Kabelsko omrežje ima zaenkrat še prednost pri svoji "osnovni dejavnosti", saj je posredovanje televizijskih kanalov v analogni tehniki preizkušena in zanesljiva tehnologija, ki omogoča hiter preklop kanalov in možnost priklopa več televizijskih aparatov. Kakovost signala ne pada z razdaljo, tako da je kabelsko omrežje primerno za redko naseljena območja. Pri internetu, ki je "dopolnilna dejavnost" kabelskih ponudnikov, gre v bistvu za deljeni internet in najvišje hitrosti so tipično nižje kot na razvezani zanki (trenutno največ do 20 Mb/s/2 Mb/s). Po novem standardu DOCSIS 3.0 (trenutno se uporablja standard DOCSIS 2.0) naj bi bile mogoče tudi bistveno višje hitrosti - do 200 Mb/s, a je to zaenkrat še v fazi testiranja. Več kot 90 odstotkov gledalcev "kabelske" televizije še vedno uporablja kabelski priključek.

Na razvezani zanki telefonskega omrežja je v prednosti že preizkušena storitev interneta (xDSL), saj so trenutno možne hitrosti 60 Mb/s/30 Mb/s, pri čemer hitrost ni deljena med več uporabniki. Pri televiziji prek telefonskega omrežja gre za digitalni prenos, kar pomeni, da se originalni analogni kanali najprej digitalizirajo, pri čemer se lahko kakovost slike poslabša. Tudi originalni digitalni kanali se lahko zaradi hitrostnih omejitev dodatno stisnejo, kar spet pomeni izgubo kakovosti (npr. SIOL TV). Za sočasni sprejem več televizijskih kanalov pa je potreben dovolj zmogljiv priključek, a je mogoč le na krajših razdaljah od telefonske centrale. Več kot 70 odstotkov uporabnikov širokopasovnega dostopa uporablja tehnologijo xDSL.

Za povprečnega, nezahtevnega uporabnika dileme verjetno ni. Če ga zanima pretežno televizija, se bo odločil tudi za internet prek kabla, če ga zanima bolj internet, se bo raje odločil za priklop prek skupno ali polno razvezanega dostopa. V vsakem primeru bo odločitev odvisna od tehničnih možnostih obeh omrežij na njegovi lokaciji. Bolj zahtevni uporabniki pa ne bodo zadovoljni niti z enim niti z drugim, in za take je rešitev optični priključek (FTTH), ki pa ima tudi določene pomanjkljivosti; pri prekinitvah optičnega kabla so časi za popravilo običajno dolgi in optike še dolgo ne bomo videli v redko naseljenih področjih. Optika je dosegljiva šele redkemu številu izbrancev v večjih urbanih središčih (po podatkih APEKa naročnikov FTTH še ni več kot 10 tisoč).

S tem naših prevzemov še ni konec, saj nas zanimajo prav vsi konkurenti. Če bi bilo po naše, bi pokupili tako rekoč vse. (Vojko Rovere, direktor Telemacha, 2007)

V primeru uporabnikov storitev kabelskih operaterjev je kakršnakoli podobnost z upravičenci do vračil vložkov v Telekomovo omrežje nesmisel. (Vojko Rovere, Telemach, 2001)

Kabelski razdelilni sistemi so lokalni monopoli povsod po svetu. Potrošniki pa imajo alternativo, lasten satelitski priklop, čeprav je to veliko dražja različica. (Andrej Plahutnik, direktor UVK, 2002)

Zaskrbljena sem nad vse večjim zgoščanjem ponudbe pri zgolj enem operaterju Telemachu, ki lahko kmalu začne vplivati na dogajanje na trgu. (Živa Drol Novak, Zveza potrošnikov Slovenije, 2002)

Kabelski operaterji so na svojem geografskem območju absolutni monopolisti in zato uporabnik ne more izbrati drugega, boljšega ponudnika (Zveza potrošnikov Slovenije, 2004)

Ker je Telemach v zadnjih letih vložil v infrastrukturo približno 12 milijonov evrov, ima pravico odločati, komu in pod kakšnimi pogoji bo oddajal svoje koaksialne kable. (Vojko Rovere, Telemach, 2005)

Kabelski operater UPC Telemach preostale ponudnike interneta še nadalje počasi izloča iz svojih omrežij in zavira vstop alternativnih ponudnikov. (Janez Kožuh, Perftech, 2006)

Prepričani smo, da je ravnanje UPC Telemacha predvsem v škodo uporabnikov, posledično se bo vse več uporabnikov odločalo za druga omrežja. (Anja Aristovnik, AMIS, 2007)

Glavna napaka je bila, ko Urad za varstvo konkurence UPC Telemachu ni preprečil nakupa KRS Rotovža in Ljubljanskega kabla. (Andrej Boštjančič, Softnet, 2007)

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki