Telekomunikacije - prva polovica 2009

Telekomunikacije - prva polovica 2009
Objavljeno: 27.10.2009 | Avtor: Matej Šmid | Kategorija: Mnenja | Revija: Oktober 2009 | Teme: APEK, Telekom, SiOL

Potem ko smo v dveh letošnjih številkah komentirali dogodke na telekomunikacijskih trgih v letu 2008, lahko zdaj že naredimo bilanco za prvo polovico letošnjega leta, saj je Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) 10. septembra objavila poročilo do 30. junija 2009.

Telekom Slovenije je malo pred tem objavil poročilo o svojem poslovanju za obdobje januar - junij 2009, 7. septembra pa so svoja letna poročila za leto 2008 končno objavili tudi vsi trije glavni konkurenti Telekoma; AMIS, T-2, in Tuš Telekom. 8. septembra nas je presenetila napoved, da bosta APEK in Urad za varstvo konkurence (UVK) združila moči pri varovanju učinkovite konkurence na trgih elektronskih komunikacij, nekdanji direktor APEKa, Nikolaj Simič, pa je 1. septembra nastopil mesto v. d. direktorja Direktorata za informacijsko družbo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Kar nekaj zanimivih kosti za oglodati, torej.

APEK in UVK združena v boju

Šestnajst let po ustanovitvi Urada za varstvo konkurence oziroma osem let po ustanovitvi posebnega sektorskega regulatorja za področje elektronskih komunikacij sta oba regulatorna organa podpisala protokol o sodelovanju na področju elektronskih komunikacij. V kratkem bosta ustanovila posebno koordinacijsko skupino za elektronske komunikacije, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki obeh organov in katere osrednja pozornost bo namenjena vprašanjem varstva učinkovite konkurence na trgih elektronskih komunikacij. Skupina strokovnjakov bo po besedah direktorja UVK skrbela za medsebojno opozarjanje na težave na trgu, za usklajenost praks med organoma ter za izmenjave metod, izračunov in modelov, potrebnih za odkrivanje in preprečevanje protikonkurenčnih ravnanj operaterjev na trgih elektronskih komunikacij.

Novico o oblikovanju posebne skupine s strokovnjaki obeh organov sicer lahko pozdravimo, vendar se obenem upravičeno sprašujemo, kaj sta ob organa počela do zdaj? Ali to pomeni, da ugotavljata, da varstvo konkurence na trgih elektronskih komunikacij do danes ni bilo (dovolj) učinkovito - in to kljub (papirnatim) odločbam UVK o zlorabah oziroma odločbam APEK o prekrških? Če pogledamo na trg, so številni igralci nastopanje na trgih elektronskih komunikacij že bili prisiljeni opustiti, vsi preostali pa so v neprestanih sporih z obema podjetjema s prevladujočim položajem, s Telekomom Slovenije oziroma z Mobitelom, ki sta pred desetimi leti imela absoluten monopol v Sloveniji. Na to, da oba regulatorna organa ne sodelujeta najbolje, smo opozarjali že v članku Telekomov partnerski program - medvedja usluga? pred dvema letoma (september 2007).

"Moja vloga kot predsednika nadzornega sveta ni v detajlih, temveč v celoviti strateški sliki današnjega delovanja in prihodnjega razvoja Telekoma Slovenije. Prav tako ne vidim svoje vloge v raziskovanju preteklosti, temveč v pravilnem začrtanju prihodnosti." (Tomaž Berginc, predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, 3. 7. 2009)

UVK že ima zobe

UVK je res izdal nekaj odločb, ki so ugotavljale Telekomove zlorabe prevladujočega položaja, vendar še nikoli Telekomu ni naložil kazni - tako ali tako bi bile kazni samo simbolične (največ 375.000 evrov) in bi se jim menedžerji v upravi Telekoma Slovenije lahko samo smejali, saj so bili izredni dobički na račun zlorab mnogo višji. O Telekomovih zlorabah smo podrobno pisali že v članku Odškodninska tožba T-2 - kaplja čez rob? (april 2007) in še enkrat dve leti kasneje v članku Je padla prva domina (april 2009). Šele od uvedbe najnovejše različice Zakona o preprečevanju omejavanja konkurence aprila 2008 ima UVK možnost izrekanja resnih kazni - do 10 odstotkov letnega prometa kršitelja, vendar pa UVK še ni dokončal nobenega postopka po tem zakonu (kaj šele izrekel kazni), čeprav je od takrat uvedel že tri nove postopke proti Telekomu Slovenije in enega proti Mobitelu. Tudi sicer je bil UVK pod vodstvom prejšnjega direktorja Andreja Plahutnika do konca leta 2007 bolj mlačen, saj se je sam direktor izgovarjal na politične pritiske in pomanjkanje denarja.

Bo tudi APEK dobil zobe

Naloga APEKa je predvsem vnaprejšnja regulacija trgov elektronskih komunikacij na podlagi predhodno opravljenih analiz upoštevnih trgov (pri teh analizah je že do zdaj sodeloval tudi UVK). Na podlagi analiz APEK določa operaterje s pomembno tržno močjo na posameznih trgih, ki imajo potem določene obveznosti do drugih operaterjev na istih trgih (obveznost medomrežnega povezovanja, obveznost objavljanja vzorčne ponudbe ipd). APEK je na podlagi pritožb prizadetih konkurenčih operaterjev že večkrat ugotavljal, da sta nekdanja monopolna operaterja, Telekom in Mobitel, kršila te obveznosti, in kaznoval tako operaterja kot tudi odgovorne osebe.

Žal je APEK postal bolj aktiven šele pod novim vodstom, medtem ko je v mandatu prvega direktorja Nikolaja Simiča (2001-2004) APEK šele vzpostavljal okolje za svoje delovanje, pri tem pa sta mu izdatno "pomagala" prav Telekom in Mobitel s pravilnimi "nasveti" (vlada je Nikolaja Simiča januarja 2005 sporazumno razrešila, ker ni bila zadovoljna z njegovim delom). Vendar pa morajo odločbe APEKa prestati še dolgotrajen pritožbeni postopek na Upravnem sodišču, kar običajno razvodeni še bolj simbolične kazni (največ 200.000 evrov), ki jih izreka APEK v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah (v primerjavi s kaznimi do 375.000 evrov, ki jih je predvideval prejšnji konkurenčni zakon).

"Telekom Slovenije (na slovenskem trgu telekomunikacijskih storitev) igra nedvomno vodilno vlogo. Ta vloga se zaradi vse bolj dereguliranega trga in s tem lažjega vstopa konkurence nanj lahko hitro spremeni." (Tomaž Berginc, takrat direktor SIOLa, v magistrski nalogi Strateško prestrukturiranje Telekoma Slovenije, januar 2004)

Vprašanje kulture?

Šele ko bo imel tudi APEK možnost izrekanja resnih kazni (do, recimo, 10 % letnega prometa), kot jih lahko zdaj izreka UVK, in ko bo prva takšna kazen enega ali drugega organa tudi izrečena, bodo mogoče odgovorni v upravi Telekoma Slovenije, njihovi nadzorniki oziroma glavni lastnik (država) začeli preučevati zakonodajo. Perverznost sistema je seveda v tem, da lastnik (država), ki je sprejel konkurenčno in sektorsko zakonodajo, skozi svoje nadzornike, ki jih postavlja v nadzorni svet Telekoma, ne more zagotoviti, da bi Telekom to zakonodajo tudi spoštoval.

Ob tem moramo omeniti vsaj en primer iz evropske prakse - irski nacionalni telekomunikacijski operater, Eircom, ki je zavestno sprejel politiko, da bo spoštoval konkurenčno oziroma sektorsko zakonodajo, in vsi njegovi zaposleni so deležni ustreznega izobraževanja. Seveda ima irski sektorski regulator (ComReg) zelo "ostre zobe" v obliki milijonskih kazni. Drugi kraji - drugi običaji ... Zanimivo, kljub doslednemu delu regulatorja pa konkurenca na Irskem (še) ni tako razvita kot v Sloveniji. Morda samo nimajo tako drznih podjetij, ki bi investirala nekaj sto milijonov evrov (kot v Sloveniji T-2)?

Bela stavka sodnikov za višje plače

Posebno poglavje so sodišča, ki izvajajo varstvo konkurence v zasebnem interesu (po potrebi pa tudi varstvo konkurence v javnem interesu) na podlagi odškodninskih zahtevkov operaterjev, ki so bili žrtve protikonkurenčnih dejanj Telekoma Slovenije oziroma Mobitela. Čeprav je bil prvi odškodninski zahtevek s strani prizadetega operaterja vložen že pred točno sedmimi leti in so, glede na članek, ki je bil 4. septembra objavljen na spletnih Razgledih, do zdaj že vsi največji konkurenčni operaterji (T-2, Tuš Telekom, AMIS, Sinfonika) vložili skupaj osem odškodninskih zahtevkov v skupni višini prek 300 milijonov evrov, pa še noben postopek ni doživel niti epiloga na prvi stopnji.

Šele ko bo nekoč kateri od teh odškodninskih zahtevkov pravnomočno uspel, se bodo morda menedžerji v upravi Telekoma (in njihovi nadzorniki) začeli spraševati, ali je njihovo poslovanje res v skladu z zakonodajo in ali se ne bi bolj splačalo spoštovati zakonodajo kot plačevati kazni in odškodnine. Res je, da so na svetu tudi takšni operaterji (npr. avstralski Telstra), ki imajo oblikovane rezervacije za plačilo kazni, saj so izračunali, da so kazni mnogo nižje kot izredni dobički na račun zlorab in oviranja konkurence. Verjetno so tak izračun morali opraviti tudi v Telekomu.

V posmeh pravni državi pa je prva odločba UVK iz leta 1997, ki je ugotavljala Telekomovo zlorabo, ko je posebne (cenejše) številke omogočil samo SIOLu, ne pa tudi konkurenci (K2.net in Quantum). Po dvanajstih (12) letih je odločba še vedno v "sodnih mlinih". Potem ko je bila že dvakrat na Vrhovnem sodišču, sedaj pristojno sodišče s pomočjo izvedencev ugotavlja, ali je Telekom sploh imel tehnične možnosti, da bi lahko cenejše številke ponudil tudi konkurenci. Spomnimo se, da se je Telekom velikokrat rad izgovarjal na tehnične možnosti, če je tudi SIOLova konkurenca želela enake pogoje kot SIOL. Če bo sedaj sodišče tehnične možnosti "uzakonilo" kot upravičen razlog za zlorabo prevladujočega položaja (kar bo izjema v svetovnem merilu!), lahko na učinkovito varstvo konkurence v prihodnosti kar pozabimo.

"Delež (na trgu fiksnega širokopasovnega dostopa) se je v primerjavi z letom prej nekoliko znižal, kar je bila predvsem posledica izjemnih cenovnih pritiskov družbe T-2, čemur Telekom Slovenije, d. d., zaradi regulativnih omejitev ne more slediti." (Letno poročilo Skupine Telekom Slovenije 2008)

Boj za preživetje na trgu

Tako letošnje polletno poročilo Telekoma Slovenije (in Mobitela), ki je bilo objavljeno že konec avgusta, kot tudi letna poročila Telekomovih glavnih konkurentov (T-2, AMIS, Tuš Telekom) za preteklo leto 2008, ki so bila objavljena šele v začetku septembra, niso preveč obetavna.

Rezultati poslovanja Skupine Telekom Slovenije bi morali biti za lastnike alarmantni; medtem ko se je poslovanje celotne skupine zmanjšalo za odstotek v primerjavi s prvo polovico lanskega leta, se je dobiček zmanjšal kar za 46 odstotkov. Pri tem je bilo poslovanje v največjih dveh družbah, Telekomu Slovenije in Mobitelu, bistveno manjše; prvemu so prihodki upadli za 2 odstotka (dobiček za 22 odstotkov), drugemu pa kar za 11 odstotkov (in dobiček za 41 odstotkov). Poslovanje matičnega Telekoma bi bilo še slabše, če ne bi Telekom določenega dela prihodkov pridobil na račun dividend iz domačih (predvsem Mobitela) in tujih hčerinskih družb.

"Konkurenca dohiteva Telekom, vendar ne zaradi razvoja, temveč zaradi zakonodaje, ki Telekomu postavlja številne ovire," (Bojan Dremelj, predsednik uprave Telekoma Slovenije, na tiskovni konferenci ob predstavitvi polletnega poročila Telekoma Slovenije 2009)

Optimizem kljub krizi?

V skupini rezultate kljub temu ocenjujejo kot zadovoljive in jih pripisujejo splošni gospodarski krizi in spremenjenim razmeram na trgu telekomunikacij. Direktor Telekoma Bojan Dremelj za slabe rezultate krivi tudi zakonodajo, ki Telekomu postavlja številne ovire (pri oviranju konkurence?), zaradi česar konkurenca že dohiteva Telekom in Mobitel. Kakšni bi bili potem šele rezultati, če bi oba regulatorja in sodišča dosledno izvajala zakone? Predsednik nadzornega sveta Tomaž Berginc, ki je pred nekaj leti magistriral iz teme Strateško prestrukturiranje Telekoma Slovenije, pričakuje novo prestrukturiranje in reorganizacijo celotne skupine. Spomnimo, da je lansko reorganizacijo zaustavil nadzorni svet, čeprav je Telekom za svetovanje pri reorganizaciji plačal več kot milijon evrov svetovalni družbi iz Bostona.

Upadanje dohodkov kaže na zmanjšan priliv (in verjetno tudi odliv) strank na ključnih področjih, širokopasovni dostop in mobilna telefonija. Leta 2008 je Telekom priključil 14.000 novih naročnikov na optiki, v prvi polovici letošnjega leta pa jih je samo še slabih 5000 (konkurent T-2 pa dobrih 11.000!). O problematiki odnosa do strank pričajo nedavni zapleti z naročniki SIOLove televizije, ki jim je SIOL bistveno podražil naročnino (za ne najbolje delujočo storitev). Morda bi bilo treba prej kot o nadaljevanju že 12-letne reorganizacije premisliti o odnosu do strank - in na primer končati razvoj sistema za podporo strank (CRM - custumer relation management), ki bi moral biti dokončan že leta 2005, ali pa vsaj zagotoviti nemoteno delovanje IP televizije, s katero so problemi vse od zamenjave vmesnikov oziroma programske opreme in prehoda kodiranja iz MPEG-2 v kodiranje v MPEG-4?

Konkurenca dohaja Telekom

Polletno poročilo APEKa za leto 2009 kaže, da konkurenca, sicer z velikimi napori, povečuje svoje tržne deleže na vseh ključnih trgih, širokopasovni dostop, IP televizija, internetna telefonija, mednarodni telefonski promet, mobilna telefonija, optični priključki. Vendar pa je samo en od glavnih konkurentov (Tuš Telekom) v preteklem letu posloval z (neverjetnim!) dobičkom 4,9 milijona evrov (ob prometu 34,9 milijona evrov), medtem ko ima AMIS 3,2 milijona evrov izgube (ob prometu 24,9 milijona evrov), T-2 pa celo 25,2 milijona evrov izgube (ob prometu 23,1 milijona evrov). Tuš Telekom, ki je pripojil Tuš Mobil, uspeva predvsem na račun mobilne telefonije, kjer APEKova regulacija favorizira najmanjše operaterje. T-2 očitno prodaja svoje storitve precej pod lastno ceno z namenom pridobitve čim večjega števila strank, tako da ga Telekom v svojem letnem poročilu že krivi za zmanjševanje svojega tržnega deleža, ker da tem pritiskom zaradi APEKove regulacije cen ne more slediti. To je seveda za lase privlečeno, saj APEK ne regulira maloprodajnih cen, ki jih lahko Telekom popolnoma svobodno oblikuje - torej bi lahko cene končnim uporabnikom znižal še bolj kot T-2. Trende na posamezih trgih, kakor tudi uspešnost posameznih igralcev, pa si bomo ogledali v enih od prihodnjih številk.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki