Tehnomanija: januar 2004

V ZDA ustanavljajo novo združenje, ki bo ščitilo interese hekerjev. Med ustanovitelji so tako amaterski hekerji kot tudi profesionalci, ki se ukvarjajo z iskanjem razpok v varnosti programskih izdelkov. Poglavitni razlog za ustanovitev združenja, ki po nekaterih ciljih spominja že skoraj na sindikat, je ščitenje interesov raziskovalcev pred izdelovalci programske opreme, ki v združenju pravzaprav sploh niso zaželeni. Računalniška industrija v ZDA je namreč začela po dolgem in počez uporabljati zakone iz svežnja DMCA (Digital Millenium Copyright Act), po katerih med drugim preganjajo vdiranje v programske izdelke in javno objavljanje ranljivosti. Pred časom so zaradi tega nekega sistemskega upravitelja celo obsodili na 16 mesecev zapora in to zatem spremenili v oprostilno sodbo, a šele po prestani kazni. Jezni hekerji zdaj hočejo pravico do svobode vdiranja.

*

Heker, ki je pred časom v spletu objavil program DeCSS, s katerim je mogoče učinkovito razbiti zaščito na nosilcih DVD, je spet v ospredju. DVD Jon, kot po internetu priljubljeno pravijo norveškemu mladeniču Jonu Johansenu, je nedavno objavil novo kodo, tokrat namenjeno kopiranju glasbe iz Applove glasbene storitve iTunes. Program sam namreč ne omogoča kopiranja posameznih skladb zunaj okrilja samega programa, Jonova koda pa naj bi omogočila prav to. Čeprav je koda precej nejasna in jo je treba še precej izpopolniti, mnogi menijo, da si mladec precej upa, zlasti, ker prav zdaj proti njemu poteka sodni proces zaradi zadeve DVD. Kmalu so se v internetu znašli še drugi programi, ki šarijo po sistemu iTunes. Najdemo celo programe, ki sistem spremenijo v pravcati P2P izmenjevalnik glasbe med različnimi uporabniki - s to razliko, da jih je mogoče normalno posneti na disk in kopirati brez omejitev. Apple seveda že razmišlja o ukrepanju.

*

Medtem se glasbena industrija množično pripravlja na kopiranje (uspešne) zamisli in izvedbe družbe Apple. Prihodnje leto lahko pričakujemo glasbene internetne servise, ki bodo rasli kot gobe po dežju. Izbirali bomo lahko med založniki (Universal, Virgin...), izdelovalci strojne opreme (Dell, HP...), programske opreme (Microsoft, Real Networks) in kopico drugih. Ne boste verjeli, a glasbeni internetni servis pripravlja celo Coca Cola (!). Po načelu "Kuj železo, dokler je vroče" vsi zelo hitijo, čeprav mnogi opozarjajo, da bo ta dirka kmalu povzročila zasičenje. Založbe pa zopet stokajo, da je 99 centov, koliko bo, kot kaže, standard za nakup posamezne skladbe, odločno premalo za pokrivanje stroškov.

*

Boj proti nelegalni uporabi glasbe (pravzaprav strah pred neznanim) bo najbrž terjal prvo veliko žrtev. Nekoč slavna storitev MP3.COM se bo morala posloviti od svojega veličastnega arhiva skladb. Kot kaže, je domeno MP3.COM kupilo podjetje CNET, sedanji lastnik Vivendi Universal pa je sporočil, da bo sistem opustil. Nekdanji lastnik in ustanovitelj servisa Michael Robertson se je sicer ponudil, da bi odkupil vsebino, a mu ni uspelo. Govori se o milijonih skladb več kot 250.000 različnih avtorjev. Zaradi takega obsega ima zbirka lahko nedvomno celo status umetnine ali muzeja, zdaj pa bo to, kot kaže, izgubljeno...

*

Nekateri menijo, da bodo brezžične priklopne točke, kot jih poznamo danes, v prihodnje izgubile ob del svojega pomena. Intel in drugi izdelovalci namreč pripravljajo programske izdelke, ki bodo katerikoli brezžični vmesnik spremenili v priklopno točko, primerno za komunikacijo vsak z vsakim. V tem primeru namenske strojne opreme sploh ne bi potrebovali. Še več - ponekod že razmišljajo o tem, da bi krajevno pokritost s signalom zagotovili predvsem z darovanjem signala in prenosnega pasu posameznikov. S tem bi lahko precej bolj razširili pokritost s signali, kot lahko dandanes dosežejo še tako premožni operaterji. Ljubitelji omrežij P2P pa že veselijo novih možnosti, ki jih prinaša tak sistem ...

*

Bitka za prihodnost tehnologij v brezžičnih omrežij se stopnjuje. Naslednja meja je (vsaj) 100 Mb/s, to pa si za zdaj različni izdelovalci predstavljajo vsak po svoje. Najbrž ni presenečenje, da sta se na nasprotnih bregovih zopet našla stara tekmeca - Intel in Motorola. Prvi podpira standard IEEE 802.15.3a prek sponzorstva v združenju Multiband OFDM Alliance (MBOA), Motorola pa je pridobila zavezništvo združenja ITU s svojim predlogom UWB (Ultra Wide Band). Zanimivo, da je to hkrati še en spopad ZDA-Evropa (IEEE-ITU). Kjer se prepirata dva, ima dobiček praviloma tretji. Ali je morda to lahko Broadcom, ki za januarski CES obljublja dejanske izdelke (ne zgolj standardov) s hitrostjo 125 Mb/s po zraku? Rešitev naj bi temeljila na združevanju več kanalov 802.11g, za povrh pa bo navzdol združljiva z veljavnimi standardi.

*

Intel in AMD si ne moreta kaj, da ne bi razkazovala svojega arzenala. Ker je trenutno zmanjkalo streliva v obliki novih in bližnjih modelov procesorjev, sta se osredotočila na nekoliko bolj daljnosežno tehnologijo. Javno sta spregovorila o svojih dolgoročnih načrtih miniaturizacije sestavnih elementov čipov, to pa je dejansko največji dejavnik za doseganje večjih hitrostih. Intel je začel razkrivati načrte o 65 nm arhitekturah, AMD pa je nadaljeval s podrobnostmi o 45 nm načrtih. Intel je nato napovedal nadaljnje iteracije, ki so se ustavile nekje pri 22 nm. To naj bi prišlo na vrsto šele ob prelomu desetletja. Seveda so v to "jaz tudi" juho vrgli še cel kup perspektivnih zamisli, kot so trivratni tranzistorji, tehnologije SOI in drugo. Prav zanimivo pa je, da drugi znanstveniki skoraj hkrati objavljajo podatke o tem, da razvoj morda ne bo potekal tako nemoteno, kot so si predstavljali doslej.

*

Meje pa niso blizu samo pri tehnologiji procesorjev. Philips je nedavno predstavil prototip zapisovalnika DVD, ki bo morda že kmalu zapisoval s hitrostjo 16x, to pa naj bi bilo že zelo blizu fizični meji razpada nosilca, na katerega lahko pišemo s tako hitrostjo. Kaj to pomeni, si najlaže predstavljamo pod podatkom, da nosilec pri vrtenju dosega ekvivalent linearne hitrosti več kot 200 km/h (!). Kdo bo znal izdelati take nosilce, se še ne ve. Napredek pa bo moral ubrati novo pot, najbrž večjo gostoto zapisa, nekega dne tudi na rovaš večanja slojev, kjer so optični zapisi na nosilcu.

*

Ali Apple pripravlja tablični računalnik na temelju prenosnikov iBook? Govorice s Tajvana, kjer svoje izdelke izdeluje ali pa vsaj kupuje dele zanje dobršen del ameriških izdelovalcev, navajajo interes družbe nad ohišji in aluminijastimi odlitki podobnih oblik, kot so današnji tablični računalniki. Nekateri viri blizu podjetja tudi govorijo o prototipih z 8-palčnim zaslonom in brez tipkovnice. V prid morebitnemu nastanku novega izdelka govori tudi podatek, da Apple v začetku 2004 praznuje 20-letnico prvotnega računalnika Macintosh, zato bi bilo tako presenečenje primerna proslavitev tega trenutka.

Računalniška industrija v ZDA je začela po dolgem in počez uporabljati zakone iz svežnja DMCA, jezni hekerji pa zdaj hočejo pravico do svobode vdiranja.

Philips je nedavno predstavil prototip zapisovalnika DVD, ki bo morda že kmalu zapisoval s hitrostjo 16x, to pa drugače pomeni ekvivalent hitrosti vrtenja